11. Tradicionalni pohod po planinskih stezicah zlatega otoka

V nedeljo 24. aprila 2022 smo se na povabilo planincev iz PD Obzova udeležili pohoda po planinskih poteh na otoku Krku. Planinci PD Obzova so pripravili tri različno dolge pohode:

 

Pohod A :  Punat - Velika Lokva - Obzova – Veliki Vrh – Ricomp - Punat ( do 6. ur)

Pohod B:   Punat - Veliki Vrh – Ricomp - Punat (do 4. ure)

Pohod C:   Pohod po samorastnih rastlinah (do 3. ure)

 

Vremenska napoved je bila precej neugodna, saj bi nas po napovedih naših in hrvaških vremenarjev moralo popoldne prav pošteno oprati. Na poti, nekje v Gorskem Kotarju, se je začelo deževje in je z nekaj prekinitvami deževalo ves čas naše vožnje v Punat. Na koncu vožnje smo imeli pravo nevihto, ki je ob našem prihodu na parkirišče čudežno ponehala.

 

Vse pohode smo začeli pri kulturnem domu v Punatu. Dolgega ob devetih, srednjega in kratkega pa deset minut kasneje. Kratki pohod je potekal ob morju in je bil dolg okoli sedem kilometrov. Srednji in dolgi pohod je imel isto smer po ulicah Punata strmo v hrib. Ko smo se ločili od asfalta v naselju, smo pri treh križih krenili na križev pot. Pot je bila precej široka in posajena z domačimi kamni, ki so štrleli iz zemlje, kakor bi jih nalašč posadili, da bi se romarji spotikali ob njih. Nobena planinska pot ni gladka in lahka, ta pa je bila še posebej spotakljiva. Težko smo opazovali lepote narave, ker smo ves čas pazili kako bomo napravili naslednji korak. Pot je bila ves čas obzidana s prosto naloženih kamnov v obliki škarpe. Tako je bilo vse do širokega polja Žičevo. Tu je bil večji postanek. Dohiteli so nas prvi planinci iz skupine B, ki naj bi nadaljevali do Velikega vrha, ki se je kazal pred nami in se vrnili po isti poti nazaj v Punat. Naša pot pa je bila uro daljša in je potekala ob Velikem vrhu (568m),  do najvišjega vrha Obzova celih 569 m nad morjem.

 

V nadaljevanju poti se je narava odprla. Pokazala so se planinska polja z jezeri, parcele ločene s škarpo iz skrbno naloženih kamnov, drevesa je zamenjalo več vrst nizkega grmovja.  Planinske steze je zamenjalo brezpotje na katerih ni bilo na poti nič manj spotakljivih kamnov kot prej. Na deževno napoved so nas spominjale le velike luže na poti. Ves čas smo se počasi vzpenjali in primerjali naše občutke  s planinci okoli nas. Vsi smo si bili enotni, da je narava zelo lepa, spotakljiva pot čudovita in nikomur ni bilo žal, da je šel na pohod, čeprav je bila vremenska napoved slaba.

 

Obzova, najvišji vrh otoka Krka. Označen s piramido kamenja, marmorno ploščo z žigom, razgledom na vse strani in mrzlim vetrom, ki nam je bičal lice s tako silo, da smo si nadeli kapuce na glavo. Če ne bi bilo nizkih oblakov in meglic v daljavi, bi bil razgled veličasten. Nekaj osamljenih kapljic, predhodnic dežja nas je spomnilo, da se moramo vrniti. Vodnik je zapiskal v piščalko in romantike je bilo konec.

 

Vrnili smo se preko Velikega vrha po isti poti, kot smo prišli. Štrlečih kamnov ta čas niso uspeli potolči in naše utrujene noge so jih našle kar veliko. Pa kaj! Pot smo ves čas delili s prijatelji iz hrvaških planinskih društev in končali v Punatu na tradicionalni istrski jedi. Dobili smo frtajlo iz divjih špargljev, kockami slanine in jajci. Tudi za pijačo so poskrbeli.

 

Pohodi po otoku Krku so vsako leto iz drugega kraja. Vsi so prijetni in zanimivi. O dežju pa kdaj drugič.

Fotografije: Mari, Tomaž, Igor, Miran                                                         Miran iz Boršta

 

Na velikonočni ponedeljek smo se udeleženci pohoda odpravili iz Starega Loga skozi pašnik, do gozda in pot nadaljevali po Roški cesti. Cesta je danes znana po maratonu Po medvedovih stopinjah, na kar so nas opozarjale markacije v obliki velikih zelenih medvedovih šap. Po slabem kilometru smo zapustili Roško cesto, saj je nas markacija opozorila na vas Pugled, ki je bila v našem načrtu poti. To je zapuščen zaselek na obronkih Kočevskega Roga, ki so ga prvotno naselili kočevski Nemci, nastal pa je na umetno izkrčeni jasi v 15. ali 16. stoletju. Tudi tu je sadno drevje že v polnem razcvetu, tla pa mehča široka čemaževa preproga globoko v gozd. Če bi drevje znalo govoriti, bi nam povedalo marsikatero zanimivo zgodbo, ki se je zgodila v teh krajih. V gozdovih Kočevskega Roga se je namreč pred 80. leti odvila ena največjih ofenziv pri nas med drugo svetovno vojno in sicer velika Roška ofenziva. Danes so tu še vedno vidni ostanki cerkve, portali porušenih hiš in razbitih vodnjakov. Kraj je predvsem znan po tem, da se je med ofenzivo sem zatekel pisatelj Miran Jarc in kjer je tudi padel. Deset minut iz vasi, na velikem travniku, stoji spomenik nekaterim ostalim žrtvam te ofenzive. Od tu smo pot nadaljevali po markirani poti v gozd, ki nas je na vsakem koraku opominjal, da je pomlad tu in, da je zima že skoraj zaprla svoja vrata. Mimo spomladanskega cvetja, drobnega bukovega listja, prvih gob v listju in ob ptičjem petju v visokih krošnjah smo se po krožni poti vrnili na izhodišče v Stari Log. Napisala: Nataša Franko

Fotografije: Tomaž Struna, Marjana Mežnaršič in Roman Makše

 

Pohodniško društvo Novo mesto, je v soboto, 9. aprila 2022,  izvedlo 7. Rudolfovanje.  Rudolfovanje je pohodniška, kolesarska in kulturna prireditev, ki je bila prvič izvedena leta 2015, ko je Novo mesto praznovalo 650 letnico ustanovitve Rudolswertha (takratno poimenovanje Novega mesta).

Rudolfova pot poteka po meji pomerja Rudolswertha, kakor ga je določil Rudolf IV. Habsburški z ustanovno listino leta 1365. Avtor trase Rudolfove poti je Tomaž Levičar. Markacisti Pohodniškega društva pa so pot skrbno uredili in označili z zeleno belimi markacijami in smernimi tablami.

Celotno, 40 km dolgo Rudolfovo pot je v soboto prehodilo 15 planincev. Ob 6. uri so začeli v Prečni in šli mimo razvalin gradu Luknja, nadaljevali so skozi naselja Suhor, Kuzarjev Kal, Hudo, mimo Žagarjevega mlina, na Daljni vrh in naprej do pokritega vkopa pri Karteljevem. Sledil je vzpon na najvišjo točko pohoda – Golušnik (510m). Nadaljevali so po grebenu in nato so se spustili proti Staremu gradu in naprej v Šentpeter, kjer so po lesenem mostu prečkali reko Krko. Ob desnem bregu so prehodili pot do Glavnega trga. Ostala jim je le še pot ob levem bregu Krke do Prečne. Nekoliko utrujeni, mokri in zelo zadovoljni so prišli na cilj, na prireditveni prostor v Dom krajanov v Prečni.

Enako pot so želeli prekolesariti 4 kolesarji, a jih je močan dež pregnal s pokritega vkopa na izhodišče.

Osrednjega pohoda, ki je potekal od pokritega vkopa pri Karteljevem, mimo Žagarjevega mlina v Bezgavcu, do Prečne, se je udeležilo 31 pohodnikov. Novomeščanom so se tokrat pridružili pohodniki iz PSK Pobeda iz Beograda, iz PD Konjuh iz Tuzle, iz PD Loče pri Slovenskih Konjicah in iz PD Semič.  Prehodili smo razgibano, razgledno 13 kilometrsko pot. Počitek in malico smo imeli v Bezgavcu, kjer so nas ujele prve dežne kaplje. Skrbno urejeno okolico mlina in mlin nam je razkazal gospodarjev dvanajst  letni sin Tine. V dežju in vetru smo nadaljevali s hojo. Spomladansko obarvana narava je bila v dežju očarljivo lepa in dišeča. Razgledi pa zastrti z kapljično zaveso. Lepo nas je bilo videti, ko smo v strnjeni koloni, mokri, nasmejani, zadovoljni prišli na cilj.

Sedem kilometrsko pot od Rotovža do Prečne ni prehodil nihče, ker si nihče ni želel začeti s hojo v nalivu.

V nobeni skupini ni prišlo do poškodb in odstopov.  Za dokaz, da smo bili na Rudolfovi poti, smo vsi  imeli  blatne čevlje in mokre pelerine, dežnike.

Po malici v Domu krajanov v Prečni, ki so jo za vse udeležence pripravili organizatorji, sledil okrnjen kulturni program. Zaradi dežja smo se morali preseliti v dvorano, kjer pa ni bilo dovolj prostora za plesalce folklorne skupine Kres. Folkloristi se nam bodo predstavili ob drugi priložnosti. Poleg napovedovalca Anžeta Vidmarja, ki nas je seznanil s 100 letnico markacije in o Alojziju Knafelcu, kateremu bo letos postavljen doprsni kip na Župančičevem sprehajališču, številnih govornikov, župana gospoda Gregorja Macedonija, nas je prišel pozdravit in nam čestitat minister Mark Boris Andrijanič. Sproščeno druženje ob prigrizku, pijači in glasbi se je nadaljevalo v pozno popoldne.

Rudolfovanje 2022 je uspelo. Vsi udeleženci ob fotografijah in TV posnetkih podoživljamo doživetja in lepote pomladno ozaljšane narave ob Rudolfovi poti. Organizatorji delamo analizo in že kujemo načrte za naslednje Rudolfovanje.

 

Fotografije: udeleženci                                                                      Zapisala: Majda Markovič

Naravovarstvena ekskurzija

V soboto, 19. 3. 2022, se je enajst članov Pohodniškega društva Novo mesto udeležilo naravovarstvene ekskurzije v naravni rezervat Ormoške lagune in Krajinski park Središče ob Dravi. Naravovarstveno ekskurzijo je organizirala vodja odbora za varstvo gorske narave pri MDO Dolenjske in Bele krajine Rozi Skobe. Po prihodu v Ormoške lagune nam je vodnica Ana Vaupotič predstavila zgodovino tega obsežnega območja, ki je zelo močno povezano s Tovarno sladkorja Ormož. Tovarna je lagune uporabljala za zajetje odpadnih voda, s katerimi so prali sladkorno peso, preden je šla v nadaljnjo predelavo. Tovarna je po prodaji tujemu lastniku prenehala z obratovanjem, lastnik, nizozemska firma Royal Cosun pa je leta 2010 celotno območje lagun podaril Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Društvo upravlja s tremi naravnimi rezervati: Ormoškimi lagunami, Iškim morostom in Škocjanskim zatokom. Naravni rezervat Ormoške lagune je izjemno pomemben, ker se nahaja na selitveni poti ptic selivk, zato je pestrost ptičjih vrst v rezervatu zelo velika.

Po uvodni predstavitvi smo si najprej ogledali Ormoško jezero, ki je nastalo po izgradnji hidro elektrarne Varaždin. Del jezera se nahaja v Republiki Hrvaški, del pa v Republiki Sloveniji. Po ogledu jezera smo imeli voden ogled Ormoških lagun s podrobnimi razlagami na posameznih točkah. Zelo zanimiva je rešitev vzdrževanja lagun, saj so v ta namen leta 2014 naselili čredo vodnih bivolov, ki skrbijo za to, da se lagune pretirano ne zarastejo. Več si lahko preberete na povezavi: https://www.ptice.si/naravovarstvo-in-raziskave/naravni-rezervati/ormoske-lagune/

Po ogledu smo se zapeljali v Središče ob Dravi, kjer nas je počakal vodnik Samo Žerjav. Ob njegovem vodstvu smo si ogledali Krajinski park Središče ob Dravi, za katerega je značilna poplavna ravnica in ohranjena stara struga reke Drave z velikimi prodišči, mrtvicami in poplavnim gozdom veliko biotsko pestrostjo, številnimi rastlinami, pticami in drugimi živalmi. Najbolj je znan po edinem bivališču hrčka v Sloveniji. Na tem delu Drave je tudi največji rečni otok v Sloveniji. Več o Krajinskem parku Središče ob Dravi si lahko preberete na povezavi: http://www.natura2000.si/novica/nov-krajinski-park-sredisce-ob-dravi/

V prijetnem ambientu na prodišču ob reki Dravi so Rozi Skobe, Rudolf Skobe in Jože Perše kandidatom za gorske stražarje podelili izkaznice in značke za uspešno opravljen tečaj. Iz našega društva so tečaj uspešno opravili štirje kandidati. Na naravovarstveni ekskurziji smo spoznali dva zelo zanimiva koščka naše domovine in se v zgodnjih večernih urah vrnili v Novo mesto.

Danijel Brezovar