POHOD OB DNEVU ŠPORTA 2022

Pohodniško društvo Novo mesto je v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto na Dan slovenskega športa izvedlo dopoldanski pohod.
Zbrali smo se na parkirišču pred Supernovo v Bršljinu, v četrtek, 23. septembra 2022, ob 8.30.
Pohod je potekal skozi naselje, mimo vrtca Ostržek, po stezi na vrh hriba in nato proti Mestnim njivam. Pred naseljem smo zavile na kolovoz in se sprehodile do Kužnega znamenja. Med krajšimi postanki smo se razgledale na Novo mesto z okolico in izvedele zanimivosti o Kužnem znamenju. Daljši postanek je bil namenjen malici iz nahrbtnika. Na izhodišče smo se vračale preko Marofa, s postankom v Brbralni, kjer smo ob kavici analizirale prijetno, športno zapolnjeno dopoldne ob Dnevu slovenskega športa.

Zapis in fotografije: Majda Markovič

20220923_095327.jpg20220923_093637.jpg20220923_093942.jpg

STOJNICA 2022

V sklopu Evropskega tedna mobilnosti, smo v četrtek, 22. 9. 2022, na dan brez avtomobila sodelovali s stojnico na Glavnem trgu. Dopoldansko, pestro dogajanje na trgu, smo popestrili s predstavitvijo pestre ponudbe, ki jo izvajamo za planince vseh generacij, s slikovnim gradivom in z igrami. Največ zanimanja je bilo za igre, v katerih so sodelovali celotni razredi ali vrtčevske skupine. Posamezniki pa so se pomerili v spretnosti zavezovanja planinskega čevlja. Ob vzpodbujanju sošolcev so bili zelo hitri. Naši markacisti pa so ob stoletnici Knafelčeve markacije prikazali, kako markirajo. Otroci so se postavili v vlogo markacista, slikali markacije in se ob tem zabavali. Vse obiskovalce smo seznanili, da je bil v nedeljo, 18. 9. 2022, odkrit spomenik, posvečen novo meščanu - Alojziju Knafelcu, ki je ustvaril markacijo in bil prvi načelnik markacistov. Spomenik se nahaja na začetku Župančičevega sprehajališča.

Zadovoljni smo, ker smo bili del super tradicionalne prireditve na Glavnem trgu.

 

Zapisala: Majda Markovič, fotografije Igor Pucelj in Majda M.

IMG_20220922_112827.jpg20220922_104800.jpg20220922_104516.jpgIMG_20220922_112831.jpgIMG_20220922_092846.jpgIMG_20220922_091022.jpg20220922_104829.jpgIMG_20220922_120811.jpgIMG_20220922_093609.jpg20221003_194704.jpg20220922_105432.jpg20220922_092847.jpgIMG_20220922_092837.jpgIMG_20220922_100609.jpg

POHOD OB POLMARATONU 2022

V sklopu 5. novomeškega polmaratona, smo člani Pohodniškega društva, v soboto, 1. 10. 2022, vodili pohod po Situlski poti in Ragovem logu. Ob 15.20 smo skozi startni obok krenili na pot. Na Novem trgu je bilo zelo bučno in pestro dogajanje, zato smo se pomaknili do začetka Situlske poti, kjer sem jim predstavila potek poti in nekaj napotkov za prijetno hojo. 35 pohodnikov se je počasi vzpenjalo po lepo urejeni poti. Na vrhu Marofa smo naredili počitek in se razgledali. Nadaljevali smo mimo Klemenčičeve kmetije, po Situlski poti do Mestnih njiv. Zavili smo na kolovoz in se po njem počasi vzpenjali. Na razgledni točki smo imeli počitek in opazovanje s soncem obsijanega mesta in daljne okolice. Naslednji postanek smo imeli ob Kužnem znamenju nad Ločno. Sledil je spust do Ločenskega mostu, s katerega smo opazovali naraslo, deročo reko Krko. Reko smo opazovali tudi med hojo po Ragovem logu. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili  informacijam o Situlski poti, Kapiteljski njivi, Kužnem znamenju, legendi o Ragovem logu in Alojziju Knafelcu, izumitelju, uveljavitelju markacije, ki je v septembru, ob 100 letnici markacije,  dobil spomenik na začetku Župančičevega sprehajališča. Med postanki so se udeleženci pomešali, klepetali in se medsebojno spoznavali. Ob prihodu na Novi trg, smo najprej bodrili dečke, ki so tekmovali v teku.  Za njimi smo šli tudi pohodniki, ob bučnem aplavzu skozi ciljni obok.  Zadovoljstvo po prehojeni poti, po čudoviti naravi, v sončnem vremenu, v prijetni družbi in športnem vzdušju je bilo navdušujoče.

Naslednje leto, na pohodu ob 6. novomeškem polmaratonu se bomo pa spet veselo družili in spoznali drug del Novega mesta. Boste tudi vi med nami? Vljudno vabljeni.

 

Zapisala: Majda Markovič, fotografije Helena Markovič in Igor Pucelj.

Snežna jama in Raduha 18.09.2022

Snežna jama in Raduha 18.09.2022

26 članov pohodniškega društva Novo mesto smo se v nedeljo, 18.9. ob 7. uri zbrali na parkirišču Osnovne šole Bršljin in se  s tremi kombiji odpravili proti  Mozirju, Snežni jami in Raduhi.

Vožnja, ki je trajala dobri dve uri, je potekala brez zapletov in v prijetnem vzdušju.

Okoli 9.30 smo prispeli na parkirišče pod Snežno jamo, kjer smo se opremili za ogled jame in za pohod proti vrhu Raduhe.

 

Pred jamo nas je pričakal vodič, jamar, ki nam je povedal nekaj o zgodovini in odkritju Snežne jame.

Jama se nahaja na nadmorski višini 1500m, in je ena najveličastnejših gorskih jam na svetu. Odkrita je bila pozno, šele leta 1981.

Vodnik nam je razdelil karbidovke in odpravili smo se v globino. Po lestvah navzdol do prvega dela jame, ki je osvetljen. Prikazale so se nam čudovite kreacije narave, reke, ki je včasih tekla po tej poti. Kapniki, zavese, stari menda tudi 14 milijonov let. V ledeni dvorani smo videli ostanke treh ledenih stebrov, nato pa se podali v neosvetljen del jame. Jama meri v dolžino dobrih 1300m in je 80m pod površjem. Za oglede je urejenih 800m jame.

Na koncu jame smo ugasnili svetila in si pričarali popolno temo. Bolj prijetno je bilo doživeti ta občutek popolne teme v družbi, kot pa, če bi bil popolnoma sam.

Vrnitev na površje je potekala malo hitreje in mislim, da smo si kar oddahnili, ko smo zagledali dnevno svetlobo.

 

Kratko smo še postali, pomalicali in se odpravili, da dosežemo vrh Velike Raduhe, ki meri 2062mnv.

Velika Raduha je z svojo višino najvišji vrh Raduhe, pogorja, ki se strmo dviga vzhodno od Robanovega kota. Z vrha se nam odpre lep razgled na najvišje vrhove Kamniško Savinskih Alp ter Olševi, Peci, Uršlji gori, Travniku, Goltem ter večini vrhov nad osrednjim delom reke Savinje.

 

Na poti so se nam odpirali čudoviti razgledi, vreme nam je bilo res naklonjeno.

 

Prvi sneg ob poti in na poti niti ni bil presenečenje, glede na vreme prejšnjih dni.

Do vrha smo potrebovali kar dve uri. Pot je bila na mestih spolzka, blatna in potrebna je bila previdnost. Ustavljali pa so nas tudi čudoviti razgledi, na zelene dolinice in zasnežene vrhove okoliških gora.

 

Priti na vrh je vedno veličasten občutek. Gora nam je dovolila, da se z njenega vrha razgledamo, da se za trenutek ustavimo in samo občudujemo vso lepoto, ki se nam ponuja z vrha. Tudi malica je prav pasala in požirek tekočine prav tako. Še skupinsko slikanje in odpravimo se v dolino. Tokrat po drugi poti, do koče.......

Tudi pri spustu je bila potrebna previdnost, zaradi razmer na poti. Malo je celo začel naletavati sneg, ples drobcenih snežink nas ni spremljal dolgo.

Noge so že postajale utrujene in ko smo zagledali kočo, smo se je zelo razveselili.

Lepo obnovljena koča na Loki nam je ponudila kratek počitek, pijačo, kavico, topel obrok.

Okrepčani, z novimi močmi, smo se odpravili do parkirišča , kjer so nas čakali kombiji.

 

Pot domov je minila, ob večjih postankih, kar hitro.

Zadovoljni, ker smo zelo lepo in prijetno izkoristili nedeljo, naredili nekaj zase, uživali v prijetnem druženju, , smo se , še vedno pod vtisi lepot Snežne jame in čudovitih razgledov z vrha Raduhe, odpravili vsak proti svojemu domu.

 

Zapisal: Božo Mlakar

Slikovno gradivo: Božo Mlakar

 

DRUŽINSKI PLANINSKI TABOR: VOGAR 2022

Tabor je potekal od ponedeljka, 11. 7. 2022, do petka, 15. 7. 2022. Nastanjeni smo bili v planinski koči Vogar. Na taboru je bilo 29 udeležencev, od tega 23 otrok, od 6 do 14 let. Vodja tabora je bil Tone Markovič. Ture smo vodili vodniki: Tone in Majda Markovič, Marjeta Martinčič in kot pomočnik vodniški pripravnik Božo Mlakar. Plezanje pa je vodil vodnik, alpinist Igor Cibic.

V času tabora smo imeli po eno planinsko turo dnevno. Prvi dan smo se odpeljali na  Bled, si ogledali predstavitev Triglavskega narodnega parka v TIC-u in zelo zanimivo razstavo o planinstvu. Sledilo je kopanje v Bohinjskem jezeru in medsebojno spoznavanje udeležencev. Po kopanju smo se uredili za prvo planinsko turo od jezera, nad Staro Fužino, na Vogar. Pot je bila za nekaj udeležencev naporna, zato smo počasi napredovali. Udeležence je očaral pogled z vzletišča na jezero, okolico. V koči smo se nastanili, spoznavali okolico koče, se družili, izdelali razglednice in jih napisali, izžrebali smo skrite prijatelje, analizirali prvi dan in dobili so napotke za turo naslednjega dne, preostali čas pa smo se igrali pred kočo.  

Drugi dan smo šli na Planino pri jezeru. Planina je vse očarala s svojo edinstveno lepoto. Po malici smo nadaljevali s turo na planino Viševnik, kjer smo imeli počitek pri Bergantovem zavetišču in zanimiv pogovor z oskrbnikom. Na planinskem pašniku je bilo zelo veliko planinskega cvetja, ki smo ga opazovali, poimenovali in si skušali čim več zapomniti . Nad planino Viševnik smo občudovali razgled na planino in okoliške vrhove. Nadaljevali smo mimo brezna pri Gamsovi glavici, si ogledali vstopno jamo in prebrali podatke na informativni tabli. Pri strmem delu spusta smo povečali medsebojno razdaljo in bili previdnejši. Na vmesnih počitkih smo se sladkali s sadjem, piškoti in oreščki. Zaskrbljeno smo si ogledali številne stoječe in že podrte smreke, ki jih je uničil lubadar. Po sečnji in spravilu lesa so veliki opustošeni predeli, ki so prav žalostni prizori v tej čudoviti naravi. Tura je bila dolga in naporna in vsem zelo všeč. Popoldne smo izpolnili planinske dnevnike, ustvarjali, se igrali družabne igre. Po večerji smo imeli Planinsko šolo in dejavnosti po želji.

Tretji dan smo šli na planino V Lazu. V dveh rundah sta nas vodnika prepeljala na parkirišče Blato. Od tam smo krenili po malo označeni in slabo shojeni poti na planino, kjer nas je pričakala Lucija, ki na planini vodi pašo krav in izdelavo sira. Najprej smo se ob stanu odpočili, odžejali in okrepčali z žganci in kislim mlekom. Ogledali smo si, kako izdelujejo sir in še najstarejši stan, kjer je vse tako, kot je bilo nekoč. Navdušeni nad lepoto in vsemi zanimivostmi smo zapustili planino in se po isti poti vrnili na izhodišče. Planina V Lazu je bila vsem zelo zanimiva in všečna, ker jo obdajajo zelo visoke gore. S parkirišča sta nas spet odpeljala in nam prihranila naporno hojo po asfaltu. Žalostno je bilo gledati podrte smreke zaradi lubadarja in vetroloma.

Četrti dan smo imeli orientacijsko tekmovanje po planini, pri katerem so uživali, bili uspešni in hitri. Popoldne smo imeli prosto, dejavnosti po izbiri in Planinsko šolo. Pisali so tudi test in bili vsi zelo uspešni. Zvečer smo imeli športne, zabavne igre, analizo in razkritje skritih prijateljev, pri tem smo se zelo zabavali.

 

V petek smo se poslovili od prijaznega osebja in sestopili v Staro Fužino. Odpeljali smo se na plezališče nad Belvederjem, kjer nam je alpinist že napeljal vrv za varovanje pri plezanju. V večini so plezali in bili navdušeni nad novo izkušnjo. Nekateri so bili zelo vztrajni in so splezali zelo visoko. Navdušeni so bili nad spuščanje po vrvi. Tisti, ki niso plezali so vzpodbujali in hvalili plezalce. Nekaj časa pa so v senci gradili iz vej in storžev. Seveda pa ni manjkalo tudi ciljanja in obmetavanja s storži. Bilo je zelo vroče in s sočna lubenica nas je prijetno osvežila. Prepeljali smo se v Srednjo vas  na pico. Sledila je vožnja v Novo mesto, kamor smo se pripeljali z zamudo zaradi gneče pri Ljubljani. Pred starši so vsi prejeli prislužena priznanja. Vodja je na kratko poročal o taboru in se vsem zahvalil za zelo uspešno planinarjenje, prijetne medsebojne odnose,  pridobljena znanja Planinske šole in nove izkušnje. Starši in vsi udeleženci so bili zelo zadovoljni.   

Tabor smo z eno poškodbo (natiskani prsti na nogah), nekaj žuljev in manjših prask in z zadovoljstvom vseh uspešno zaključili.

Naš tabor so finančno podprli: MO NM, MK PZS, Adria Mobil, Folijaplast in Tomas, za kar se jim zahvaljujemo.

 

Poročilo pripravila: Majda  Markovič

Fotografije:Božo Mlakar in Majda Markovič