V soboto, 8. novembra 2025, smo se v meglenem jutru zbrali na parkirišču pred OŠ Bršljin. V pričakovanju prijetne ture na Čemšeniško planino, smo se veselo razpoloženi razporedili v 3 kombije in en avto. Bilo nas je 30.

Do Biča smo se peljali po avtocesti, potem pa po magistralnih cestah. Vožnja po ovinkasti cesti, ki se je pogosto vzpenjala in spet spuščala je bila nekaterim naporna. Pokrajina pa je bila razgibana in zelo zanimiva. V Šmartnem pri Litiji smo videli zelo veliko planincev, ki so se podali na Levstikov pohod od Litije do Čateža. Nadaljevali smo z vožnjo ob reki Savi, kjer je v ozki dolini prostora le še za cesto in železniško progo na drugi strani. Peljali smo se skozi Izlake in spet se je cesta vijugasto vzpenjala do naselja Čemšenik. Zapustili smo vozila, se pripravili na hojo in se razgledovali. Naša pot se je skoraj ves čas vzpenjala skozi jesensko obarvan gozd. Mladen, ki je vodil, je hodil počasi in delal pogoste počitke med katerimi smo se razgledovali in se veselo družili. Malo pred kočo, ko strmina popusti, se pot vije skozi gozd debelih bukev. Ta gozd je pregleden, na debelo posuto listje je prekrivalo pot in šelestelo pod našimi koraki. Pred kočo smo samo za kratek čas postali in že smo bili deležni pozdrava oskrbnice. Nadaljevali smo na Črni vrh, ki je s 1204 m najvišji vrh Čemšeniške planine. Vrh ni razgleden, zato smo ga takoj po fotografiranju zapustili. Sestopili smo do koče, kjer so nas gostoljubno sprejeli. Iz kuhinje je mamljivo dišalo, na jedilniku pa je bilo napisanih veliko jedi. Odmislili smo naše sendviče, ki smo jih imeli v nahrbtnikih in si izbrali nekaj iz bogate ponudbe. Bili smo zelo zadovoljni, ker je bilo vse zelo okusno in sveže pripravljeno. Po uri in pol smo se po isti poti spustili na izhodišče. Hoja navzdol pa je zahtevala veliko pazljivosti, ker so se pod listjem skrivali kamni, palice in drseče korenine. Nad Čemšenikom smo se razgledovali po Zasavskem hribovju in naseljih, ki so posejana na strmih pobočjih in ozkih, globokih dolinah. Zanimiva, razgibana pokrajina. Domov smo se peljali skozi Trbovlje in si ogledali najvišji dimnik v Evropi. Ogledat in preizkusit smo šli še CICKO, to je žičnica, ki nas prepelje preko Save in si jo lahko ogledate na fotografijah. Preostanek vožnje se je prijetno iztekel.

Zadovoljni, sproščeni, veselo razpoloženi, malce utrujeni, polni zanimivih spoznanj in z novo nabrano energijo smo se poslovili in se podali v domače okolje. Ker nam je bilo skupaj tako prijetno, smo si v večini že izbrali eno od prihajajočih tur. Lahko se nam v soboto pridružite na Golakih ali v nedeljo v Strunjanu, kjer bo praznik kakija. Prijazno vabljeni.

Zapisala: Majda Markovič, fotografije Roman Makše

V soboto, 18. 10. 2025, smo imeli vsakoletno srečanje mladih planincev Dolenjske in Bele Krajine, pri nogometnem igrišču v Cerovem Logu.

Mladi planinci iz PD  Šentjernej, PD Trebnje, PD Krka NM in Pohodniškega društva smo se ob 9.00 zbrali pri nogometnem igrišču  v Cerovem Logu. Gostitelji – planinci PD Šentjernej so pod vodstvom predsednika g. Vincenca Župana pripravili označeno parkirišče za avtobuse, kotle za peko kostanja, kurišče ob katerem so si mladi planinci na palicah pekli jabolka in penice ter se greli, kuharsko ekipo, ki je pripravila in postregla čaj, hrenovke in klobase s prilogo za vse udeležence. Na igrišču pa različne žoge, loparje, skupinske smuči, hodulje in pripomočke za igro Štrbunk.

Vse zbrane so pred odhodom na pohod pozdravili in zaželeli prijetno druženje: župan občine Šentjernej, g. Jože Simončič, predsednik PD Šentjernej g. Vincenc Župan in načelnica Mladinskih odsekov MDO Dolenjske in Bele Krajine, ga. Majda Markovič.

V dolgi koloni je bilo 121 mladih planincev v spremstvu 49 vodnikov, mentorjev, staršev. V zmernem tempu smo prehodili gozdne poti do Minutnika, pritoka Pendirjavke, nadaljevali smo po Mihovški poti mimo Belega peska  do vodovodnega zajetja v Zevniku. Sledil je rahel vzpon do vinske gorice Kira, od koder se je odprl razgled na šenkjernejsko polje. Nadaljevali smo mimo gradu Prežek, kjer smo imeli postanek za oglede in informacije o gradu. Veliko zanimanja so bile deležne domače živali v ogradi pri bližnji kmetiji. Sledil je le še pol urni spust na izhodišče. Med tem, ko smo bili na pohodu pa je 10 članska ekipa pripravila toplo malico, ki nam je zelo teknila. Takoj po malici pa so se mladi planinci zapodili na igrišče in se preizkusili v vseh športnih dejavnostih. Nekateri so se greli ob ognju, vsi pa ob lupljenju pečenega kostanja. Prijetno druženje z medsebojnim spoznavanjem in pripovedovanje planinskih doživetij, sladkanje s kostanjem in izpolnjevanje planinskih dnevnikov so nas povezali. Prijetno srečanje se je prehitro izsteklo. Ob 14.00 smo se poslovili od odličnih  gostiteljev in se odpeljali proti svojim domovom..

Srečanje je bilo zelo prijetno, razigrano, sproščeno in tudi ravno prav poučno. Preživeli smo prijeten dan, v čudoviti, jesensko obarvani naravi, v prijetni družbi, z okusno malico, sladkim kostanjem, ki nam bo ostal med prijetnimi spomini. Zahvaljujemo se MO Novo mesto, MDO Dolenjske in Bele Krajine za finančno podporo. Še posebna zahvala pa županu g. Jožetu Simončiču, ki nas je počastil s svojim obiskom, nagovorom.

Zapisala Majda Markovič, fotografije Tomaž Struna

123Next

Dne 11. oktobra 2025 smo imeli jesensko delovno akcijo markacistov Dolenjske in Bele krajine, ki jo je organiziralo PD Krka . Zbralo se nas je osemindvajset markacistov.

Po uvodnem pozdravu in razdelitvi v skupine smo se odpravili na določene lokacije, kjer smo obnavljali predvsem evropsko pešpot E7 v okolici Žužemberka in Dvora.

Po uspešno opravljeni akciji je sledila zaslužena malica. Razšli smo se z lepimi občutki, veselimi obrazi in mislijo na naslednje srečanje.

V tej akciji smo sodelovali tudi dva markacista in eden pripravnik iz našega društva.

Zapisal: Anton Mirt

12Next

V oktobrskem terminu smo se planinci iz PD Novo mesto podali na Peco, točneje na Kordeževo  glavo, kateri je eden izmed vrhov Pece. Peca se nahaja na meji z Avstrijo in sicer nad Mežiško dolino.

Iz Novega mesta smo se podali že zgodaj zjutraj saj je do samega izhodišča na Jakobah dobre tri ure vožnje. Na pot nas je odšlo 14 pohodnikov, v Črni pa so se nam pridružili še 4 prijatelji iz Koroške. Pot nas je vodila mimo koče pod  Peco in naprej do križišča dveh poti, kjer se je skupina razdelila v dve skupini. Ena je odšla po zelo težki poti, druga po lahki. Malo pred vrhom smo se zopet združili in skupaj osvojili vrh.

Na vrhu čudovit razgledi na vse strani. Kamniške alpe so nam bile kot na dlani, Karavamke so se dvigale v ravni črti tja proti zahodu. Julijce da ne omenjam. Skratka lepi razgledi na vse strani in res lepo vreme za ta čas.

Po pavzi se odpravimo do koče na okrepčilo in naprej mimo votline kralja Matjaža nazaj v dolino. Ob poti domov pa smo si šli ogledat še fontano piv v Žalec.

Čudovit dan s čudovitimi ljudmi

Zapisal:  Roman Makše

12Next