Življenje je neprecenljivo darilo, ki nam je podarjeno brez navodil, brez garancije, ampak z nešteto možnostmi. Med najlepšimi teh možnosti so ljudje, ki jih srečamo na poti, prijatelji. Njihova prisotnost je kot svetloba, ki prodre skozi temne oblake in gosto meglo. Ko se zberejo, prinesejo sonce, tudi v najbolj turobnem, hladnem, deževnem dnevu.

 Prav takšni ljudje, člani Pohodniškega društva Novo mesto, smo se v petek zbrali v Kaplerjevem mlinu, na silvestrovanju. Resda že krepko v novem letu, vendar, za praznovanje, za voščila, za lepe želje ni nikoli prepozno. Kar triintrideset se nas je odzvalo vabilu. 

Po dobrodošlici z aperitivom in pogačo, ob glasbeni spremljavi ansambla, je sledilo prijetno druženje. Večerja, ki so nam jo pripravili gostitelji, je bila okusna in obilna. 

Ob glasbi so nas zasrbeli podplati in smo veselo zaplesali.

Seveda smo si imeli tudi veliko za povedati, z vseh strani je bilo slišati prijeten klepet, obujanje spominov na preteklo leto, prehojene poti in načrtovanje novih, v letu, ki se je komaj začelo.

V prijetni družbi čas zelo hitro mine, bližala se je polnoč in počasi tudi slovo, z obljubami, da se kmalu snidemo na kateri od načrtovanih tur.

Iskreno bi se zahvalila Kmečkemu turizmu Kaplerjev mlin za res okusno pogostitev in prijazno postrežbo.

Zahvala gre tudi članicam PD NM, ki so pripravile peciva za sladkanje ob kavici, Namki, Aneli, Tanji, Marjeti.

Ne smem pozabiti na ansambel, ki nas je cel večer zabaval, z glasbo in petjem. Hvala vam in se priporočamo za naslednjič.

Nenazadnje gre velika zahvala Božu, za organizacijo silvestrovanja in vsem vam, ki ste se odzvali vabilu. 

Hvala !

Zapisala : Marjeta Mlakar

12Next

S prvo letošnjo planinsko urico, ki smo jo pripravili v četrtek 8. januarja, nas je Šentjernejčan Rok Hočevar z besedo in sliko popeljal v slikoviti Nepal, v osrčje najvišjega gorstva na svetu, v Himalajo.

Sprehodili smo se po prestolnici Katmandu, iz prve roke spoznali eno najnevarnejših letališč na svetu –  letališče Tenzing-Hillary v gorskem mestecu Lukla, obiskali majhne gorske vasice in planinske postojanke (čajnice), prečkali prelaze, prenočili v šotoru na pečini malo pod 6000 metri in na koncu osvojili najvišji treking vrh na svetu - Mera Peak Central 6461m.

Spoznali smo kaj potrebujemo za tako tritedensko dogodivščino, kakšne so priprave ter kaj vse te lahko na taki odpravi preseneti. Gibanje na tako visoki nadmorski višini in v nizkih temperaturah tako lahko na primer spremljajo glavoboli, oteženo dihanje oz. občutek pomanjkanja zraka in »hlastanje« po njem, omotica, slabost tudi ozebline, ipd.

Prizori ujeti v slike so bili skoraj pravljični, v daljavi pa se nam je na nekaterih pokazal tudi sam Mount Everest.

Zimske urice se je udeležilo 26 poslušalcev, ki je bilo nad njegovo sploh prvo predstavitvijo zelo navdušeno.

 

Zbirno mesto za tokratni pohod je bilo pri OŠ Šmarjeta, kjer se nas je zbralo 43 pohodnikov. Od tod pa smo se podali na 404 m visoko Koglo. Pot nas je sprva vodila skozi travnike do naselja Brezovica kjer smo travnato podlago zamenjali za makadam v nadaljevanju asfalt. Megleno jutro ni ravno obetalo lepega dneva a to ni vplivalo na vzdušje pohodnikov. V prijetnem klepetu, s nekaj postanki, smo prispeli do prve znamenitosti in sicer kapele, ki je posvečena blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Na kratko par besed o njegovem življenju in že smo nadaljevali do naslednjega zgodovinskega obeležja. Namreč v letu 1943 je na Koglem delovala partizanska bolnišnica in v spomin na te čase je na objektu postavljena spominska plošča. In tako smo v lahkem tempu prispeli na vrh Kogla, do cerkve sv. Lenarta. Tukaj smo bili pohodniki deležni toplega napitka in slastnih rogličkov, ki jih je pripravila in nas  pogostila naša članica Marjeta. Po daljšem postanku in obveznem slikanju smo se podali proti Gorenji vasi, da pa le ne bi bilo preveč asfaltne poti smo še malo skrenili v gozd in tako prispeli na naše izhodišče. Še nagovor udeležencev, voščilo ob bližajočih se praznikih in naš pohod je bil zaključen.

 Zapisal: Božo Mlakar

12Next