Kordeževa glava (Peca)

V oktobrskem terminu smo se planinci iz PD Novo mesto podali na Peco, točneje na Kordeževo  glavo, kateri je eden izmed vrhov Pece. Peca se nahaja na meji z Avstrijo in sicer nad Mežiško dolino.

Iz Novega mesta smo se podali že zgodaj zjutraj saj je do samega izhodišča na Jakobah dobre tri ure vožnje. Na pot nas je odšlo 14 pohodnikov, v Črni pa so se nam pridružili še 4 prijatelji iz Koroške. Pot nas je vodila mimo koče pod  Peco in naprej do križišča dveh poti, kjer se je skupina razdelila v dve skupini. Ena je odšla po zelo težki poti, druga po lahki. Malo pred vrhom smo se zopet združili in skupaj osvojili vrh.

Na vrhu čudovit razgledi na vse strani. Kamniške alpe so nam bile kot na dlani, Karavamke so se dvigale v ravni črti tja proti zahodu. Julijce da ne omenjam. Skratka lepi razgledi na vse strani in res lepo vreme za ta čas.

Po pavzi se odpravimo do koče na okrepčilo in naprej mimo votline kralja Matjaža nazaj v dolino. Ob poti domov pa smo si šli ogledat še fontano piv v Žalec.

Čudovit dan s čudovitimi ljudmi

Zapisal:  Roman Makše

Dan čistih planin, Rajac

V petek, 26. 9. 2025 smo se ob 12.uri odpeljali proti Srbiji, na Rajac, planino, ki se nahaja 100 km od Beograda nad Lijegom. V skupini nas je bilo 7 odraslih, 2 osnovnošolki in 1 srednješolka. S kombijem in osebnim avtomobilom smo se prijetno peljali. Čas vožnje nam je skoraj za 1 uro podaljšalo čakanje na mejnem prehodu med Hrvaško in Srbijo. Na cilj – v Planinski dom Čika Duška Jovanoviča, ki se nahaja na planini Rajac, na višini 648m, smo prispeli ob 20. uri. Pričakali so nas planinski prijatelji z neverjetno dobrodošlico. Po požirku žganega, kosu pogače, ki se jo pomoči v sol, krepkih stiskih rok, objemih, predstavljanju, so nas pospremili v jedilnico na okusno večerjo. Po večerji smo se namestili v sobe in se takoj vrnili v jedilnico, kjer smo nadaljevali z druženjem. Odvisno od utrujenosti smo odhajali spat.

Prebudili smo se v sveže sončno sobotno jutro. V domu je bilo delovno vzdušje, ker so urejali še zadnje podrobnosti za tekmovanje v plezanju za pokal Srbije, v krosu in gorskem kolesarjenju. V dom so prihajale številne ekipe odraslih in mladih  tekmovalcev iz  celotne Srbije. V soboto so si naše mlade planinke  izbrale plezanje na naravni steni. Konkurenca tekmovalcev je bila izjemna, ker je bilo to državno in mednarodno tekmovanje za pokal Srbije. Plezališče je bilo kot amfiteater z gladkimi, strmimi stenami, s tankimi oprimki, kjer je bilo veliko pripravljenih smeri. Uživale so v opazovanju plezalcev, druženju in se preizkusile v plezanju. Odrasli pa so šli na turo do doma  Dobre vode, ki se nahaja na višini 785m. Pot se sprva vzpenja po travnatem pobočju, nato pa valovito poteka po razglednem grebenu. Pri koči pa spet dobrodošlica planinskih prijateljev, ki so jim pripravili roštiljado. Seveda ni manjkala tudi dišeča kavica. Vračali so se po drugi poti, preko vrha Rajac, 848m. Na vrhu so uživali v prostranem razgledu. Videli so tudi ogromno dežnikaric in grmov zorečega šipka. Naše mlade planinke so se po vrnitvi s plezanja pomerile še v 4 km krosu, v kategoriji do 15 let. Zmagala je naša Ana Markovič. Na tretje mesto se je z minutnim zaostankom uvrstila Pika Markovič. Na naši hitri tekačici smo vsi zelo ponosni. Za Kyro na žalost ni bilo kategorije tekmovalcev, zato je pa veliko fotografirala. Terasa in prostrana zelenica pred domom sta bili polni planincev, bilo je razigrano vzdušje. Pred večerom so se razšli. Dom pa so zapolnili organizatorji nedeljskega trekinga in orientiringa, ter bolj oddaljeni tekmovalci. Po večerji smo se družili ob glasbi pozno v noč.

V nedeljo, 28. 9. 2025, smo prisostvovali otvoritveni prireditvi Dan čistih planin in pešačenja. Nastopili so folkloristi, recitator v narodni noši in številni govorniki. Tekmovalci so postopno startali, mi pa smo se poslovili od planinskih prijateljev in lepot planine Rajac.

Polni nepozabnih doživetij, izkušenj, znanj, novih poznanstev, ter zadovoljstva smo se vrnili na svoje domove. Naši uspešni Ana in Pika pa še z zlato in bronasto medaljo. Dobrodošlico in vse kar so nam nudili planinski prijatelji nas je zelo obogatilo. Za vse smo jim hvaležni in naša poznanstva bomo utrdili in razširili, ko se nam bodo v aprilu 2026 pridružili na Rudolfovanju. Zahvaljujemo se tudi MO Novo mesto, ki podpira naše aktivnosti in mednarodno sodelovanje.

Zapisala: Majda Markovič, fotografije: Roman Makše in Kyra Markovič

Evropski teden mobilnosti 2025

Evropski teden mobilnosti je potekal od ponedelka, 15. 9., do ponedeljka, 22. 9. 2025. V Novem mestu se je odvijalo veliko dejavnosti, delavnic, prireditev, s katerimi so nas vzpodbujali k uporabi trajnostne mobilnosti in ozaveščali, kako vsak s svojim ravnanjem lahko pripomore k čistejšemu, bolj zdravemu okolju in s tem tudi k boljšemu počutju, izboljšanju in ohranjanju svojega zdravja.

V Pohodniškem društvu smo se že tradicionalno vključili v ta projekt. V četrtek popoldne smo izvedli pohod Pot čez 7 mostov, ki se  ga je udeležilo 16 pohodnikov.

V petek, 22. 9. 2025, je bil osrednji dogodek Dan brez avtomobila, na Glavnem trgu. Odlično organizirana prireditev z nastopom plesalcev, manžoretk, govorniki, glasbo. Po skupni uvodni prireditvi smo dogajanje prevzela društva. Kar 25 društev je zapolnilo celoten Glavni trg z zanimivimi predstavitvami in dejavnostmi za obiskovalce, med katerimi so prevladovali osnovnošolci in otroci iz vrtcev.

Ekipa Pohodniškega društva: Igor, Marija in Majda smo ob lepo urejeni stojnici, z bogatim fotografskim gradivom, predstavljali dejavnosti društva. Otroci so se preizkusili v uporabi samovarovalnega kompleta, barvanju markacij, prepoznavanju zaščitenih planinskih rastlin in živali ter igrah. Povabili smo jih tudi na planinske izlete in k ogledu spletne strani društva, kjer dobijo vse potrebne informacije. Razdelili smo jim tudi zloženke s predstavitvijo društva in priponke.

Ko so obiskovalci zapustilni Glavni trg, smo se vsi izvajalci skupaj fotografirali, malo poklepetali o uspešno izvedeni prireditvi. Ob pospravljanju in odhajanju pa smo že nizali predloge za naslednje leto, ko bomo zopet sodelovali na dejavnostih Evropskega tedna Mobilnosti.

 Zapisala: Majda Markovič, fotografije Marija Jeršin in Igor Pucelj

Viševnik, 20.09.2025

Sobota 20. 9. 2025 je bila rezervirana za pohod mladinskega odseka Pohodniškega društva Novo mesto. Zbrali smo se pri OŠ. Bršljin ob osmi uri. Avtobus je bil napolnjen in že smo lahko krenili na pot. Tokratne akcije se je udeležilo 69 mladih in starejših pohodnikov od tega 27 mladih pohodnikov. Pot nas je peljala mimo Ljubljane na Pokljuko. Naše izhodišče je bilo Rudno polje, krajši postanek za pripravo na pohod ter okrepčilo in že smo v akciji. Pot nas je vodila po bivšem smučišču in se je vse bolj strmo vzpenjala. Predvsem starejšim udeležencem je kar pobralo moči, medtem ko so mladi planinci strumno sledili vodniku. Daljši postanek smo opravili na Plesišču, od tu pa nadaljujemo desno po stranskem grebenu Viševnika, imenovanem Kačji rob. Lepa pot, ki nam vlije nove moči, se vije pod vrhom Viševnika in s številnimi kraškimi pojavi nas pripelje na razpotje. Usmerimo se proti Srenjskemu prevalu, ponovno strmina in kljub vse glasnejšim vzdihljajem le tega dosežemo. Potreben je krajši počitek, da se taka skupina zbere in ponovno zadiha. Tokrat še zadnjič in smo na vrhu. Zadovoljni  nasmehi na obrazih so dajali vedeti, da je srce na mestu in težke noge pozabljene. Na vrhu opravimo daljši postanek za okrepčilo, si skupaj pogledamo okoliške gore, naredimo še skupinsko sliko in že se podamo v dolino. Pot opravimo po klasični poti in v slabih dveh urah smo že pri avtobusu. V Novo mesto smo se vrnili nasmejani in prijetno utrujeni, z obljubo, da se ponovno srečamo na naslednji akciji.

 Zapisal: Božo Mlakar

 

Častni kodeks slovenskih planincev in ekozavest

V Čatežu, na konferenci Ekošol, je naša mentorica Simona Lešnjak izvedla odmevno predstavitev o pomenu planinskih dejavnosti v  osnovnih šolah.

Jeseni 2023 smo na OŠ Drska po nekaj letih premora pričeli z izvajanjem interesne dejavnosti Mladi planinec v sodelovanju s Pohodniškim društvom Novo mesto in ostalimi dolenjskimi planinskimi društvi. V letošnjem šolskem letu dejavnost obiskuje 15 učenk in učencev pretežno predmetne stopnje. Interesna dejavnost se osredotoča na spoznavanje lika planinca in osnov planinske šole, njen primarni cilj pa je vzgoja mladine za odgovorno vedenje in spoštljiv odnos do narave in družbe.

Pravila vedenja obiskovalcev gora predpisuje t.i. Častni kodeks slovenskih planincev, ki se vsebinsko dotika vseh vidikov lika planinca – od temeljnih vrednot, tovarištva, prostovoljstva, medsebojnih odnosov, usposabljanja za vodstvene kadre do varstva narave.

Častni kodeks slovenskih planincev v 3. točki opredeljuje varstvo narave in okolja:[1]

  • Planinci se zavedamo, da smo varuhi narave in njeni gostje. Smo zgled ostalim, upoštevamo omejitve narave.
  • Skrb za varstvo narave in okolja je ena naših temeljnih dolžnosti, saj obisk gora iz leta v leto narašča, s čimer se veča ogroženost okolja.
  • Dolžni smo skrbeti za območja, povezana s planinstvom: naravne parke (še posebej TNP), gorska območja; skrbimo za gorsko rastlinstvo in živalstvo (posebej za zaščitene rastline in živali). Posvečamo se varovanju vodnih izvirov in vodnih tokov ter procesom in pojavom, povezanih s površjem ter gorskim ozračjem.
  • Odpadke vedno nesemo s seboj v dolino in jih odložimo na za to določena mesta. Izkušen planinec na turo vedno vzame rezervno vrečko za smeti, ki jih pobere na poti.
  • Ne povzročamo hrupa in ne vznemirjamo živali. Prav tako ne prožimo kamenja ali kurimo ognja. Ne uničujemo cvetja, podrasti, ne lomimo vej. Ne delamo škode na planinskih pašnikih, objektih in nasadih, saj se zavedamo, da imajo tudi tisti, ki prihajajo za nami, pravico do pristnega, čistega okolja.
  • Če je le mogoče, uporabljamo javni prevoz ali poskrbimo za polno zasedenost avtomobilov. Med hojo izklopimo mobilni telefon in raje poskrbimo za kakovostno pripravo na turo. Večje vodene skupine razdelimo na manjše, da izboljšamo varnost udeležencev in doživljajsko vrednost izleta ter zmanjšamo čezmerno obremenitev narave.
  • Veliko pozornost namenjamo planinski flori in drugim posebnostim slovenskega planinskega sveta.
  • Spoštujemo slovensko planinsko preteklost, o njej se poučimo v Slovenskem planinskem muzeju, v planinski literaturi ter v Planinskem vestniku.

Pri uresničevanju ciljev nam z ustreznimi izobraževanji nudi podporo Planinska zveza Slovenije, ki pod svojim okriljem združuje kar 298 društev (planinskih društev, klubov, postaj GRS) s 63.500 člani posamezniki.[2] Pri ozaveščanju javnosti, izobraževanju kadrov in skrbi za varnost v gorah imajo veliko vlogo gorski reševalci, vodniki, markacisti, varuhi gorske narave, inštruktorji in mentorji.

Z ustrezno vzgojo, ozaveščanjem in pozitivnim zgledom bo naše okolje (p)ostalo čisto, naša neokrnjena narava pa še naprej življenjski prostor mnogih zaščitenih in endemičnih rastlinskih ter živalskih vrst.

Fotografiji: predstavitev pomena planinske dejavnosti v osnovnih šolah na letošnji konferenci koordinatorjev Ekošole v Čatežu (22. 8. 2025).

 

Simona Lešnjak,

mentorica planinske skupine

 

[1] Častni kodeks slovenskih planincev, str. 2, poglavje III.
Dostopno na https://www.pzs.si/javno/dokumenti_pzs/pzs-castni_kodeks_slovenskih_planincev-cistopis_2015_2.pdf. Pridobljeno 12. 4. 2025 ob 13.50

[2] Uraden podatek PZS iz leta 2023.

 

1755846580959.jpg1755846581067.jpg