Tokratni vikend smo se s PD Novo mesto odpravili na Krn, po zelo zahtevni poti Silva Korena. Devet pohodnikov se nas je z avtomobili odpeljalo do našega izhodišča, vasi Drežnica, kjer smo si oprtali težke nahrbtnike in poglede usmerili proti mogočnemu Krnu, s »kapo« na vrhu. Pot je sprva potekala po gozdu in pašnikih, kjer so nas zvedavo opazovale koze. Po uri in pol hoje, s postankom pri bivaku na Črniku, smo prispeli do začetka plezalnega dela poti, kjer smo si nadeli varovalne pasove in čelado, saj se stena postavi skoraj navpično. Po vzpenjanju s pomočjo jeklenic sledi strmo nezavarovano travnato pobočje, ki je zahtevalo vso našo pozornost in previdnost. Pot se je nadaljevala po izpostavljenem grebenu, v pomoč in popestritev pa sta bili tudi dve lestvi. Še malo jeklenic in že se je pokazalo Gomiščkovo zavetišče. Takoj smo želeli osvojiti še 10 minut oddaljen vrh Krna, z 2.244 metri. Če so se nam vso pot odpirali čudoviti razgledi na vse strani, pa sta nas na vrhu pričakala megla in veter, kar pa nam ni zmanjšalo navdušenja in veselja na vrhu. V Gomiščkovem zavetišču so nas sprejeli prijazni oskrbniki iz PD Nova Gorica, Maja in Jerica pa sta poskrbeli, da nismo bili lačni in žejni. Sledil je lep družaben večer naše planinske družine in spanje. Zbudili smo se v prekrasno sončno jutro in se po zajtrku najprej vzpeli po znamenitih kamnitih stopnicah na Batognico (2.164 m), katere vrh je prepreden z rovi, bunkerji in raznimi ostanki soške fronte in spomini iz 1. svetovne vojne. Po sestopu smo se usmerili proti Srednjemu vrhu, z 2.134 metri in razgledom na Krnsko jezero, nadaljevali po grebenu, polnem cvetja, proti Krničici (2.142 m). Z vrha smo se nato spustili po vojaški mulatjeri, ki vodi tudi čez krajši predor. Po dolgih ključih smo se po travnatem pobočju spustili do planine Zaprikraj, kjer smo se osvežili s pijačo in nabavili odličen tolminski sir za domov. Do izhodišča v Drežnici smo se zapeljali in se za zaključek še osvežili v prijetno hladnem tolmunu slapa Krampež v Drežnici.

Načrtovana tura je bila v celoti izpeljana, preživeli smo dva čudovita dneva v krnskem pogorju, hvala vodnikom Igorju, Romanu in Tomažu.

12Next

Tokratna akcija je bila izpeljana v visokogorju. Sedemčlanska ekipa, ki je imela za pomoč tudi ostale člane društva, predvsem so to bili vodniki društva, se je odpravila v dolino Krme, kjer je bilo naše izhodišče. Poznano nam je bilo, da je pot, katero smo na novo prevzeli pri PZS, že nekaj let neurejena, kar je pomenilo, da moramo imeti s sabo vso potrebno opremo, orodje, vodo,  gradbeni material ter drog za namestitev smernih tabel. Po slabih dveh urah hoje smo prispeli na planino Malo polje (1564 m) kjer je bil začetek  poti. Najprej smo postavili smerni drog, za kar je bilo potrebno izkopati luknjo in drog učvrstiti z betonom. Pesek, cement, voda pa vse iz nahrbtnika. Namestili smo še smerne table, na kar smo nadaljevali z čiščenjem poti in risanjem markacij vse do Bohinjskih vrat (1973 m). Na poti je bilo potrebno požagati in odstraniti padlo drevje, grmičevje, pred samim vrhom pa tudi nakopati manjše stopničke za lažji prehod.

Naj še omenim, da omenjena pot povezuje Malo polje (Krma) z Vodnikovim domom (Velo polje). Na poti nas je spremljal Peter iz znanega YouTube kanala V Naravo, posnetek si boste lahko ogledali, kdaj, pa vas bomo naknadno obvestili. Verjamemo, da smo z na novo urejeno potjo izboljšali varnost in prijetnejšo hojo po planinski poti.

Akcija je bila zaključena v popoldanskem času in sledila je še zaslužena malica v Mojstrani. Na koncu bi se rad zahvalil vodnikom, ki so izkazali pripravljenost in nam priskočili na pomoč. Zopet se je pokazal ekipni duh društva, skupaj zmoremo.

 Zapisal: Božo Mlakar

12Next

Organizator letošnjega srečanja markacistov je bilo MDO Podravja. Zborno mesto je bilo v Slovenski Bistrici in Poljčanah. Mi smo bili določeni, da pridemo v Poljčane, kjer smo se zbrali, v nadaljevanju razdeljeni v skupine in smo šli markirat poti na Boč. Obnovili smo markacije in uredili poti, kjer je bilo tudi veliko podrtih dreves od neurja.

Po končanem delu smo se zbrali pri koči na Boču, kjer je sledila malica in druženje z ostalimi markacisti. Bilo nas je dvesto iz cele Slovenije. Iz našega društva smo se udeležili trije markacisti.

Bila je slaba organizacija srečanja, še posebno zjutraj, ko smo se zbrali, čeprav smo bili že prej razdeljeni v skupine in tam se niso znali organizirat.

Bil je lepo preživet dan in z določenimi se srečamo samo na tem srečanju.

Golob Pavel

12Next

Tokratni vikend. 5. in 6. 7. 2025 je bil rezerviran za obisk KSA. Trinajst pohodnikov se je z osebnimi vozili odpravilo izpred Supernove na izhodišče v Kamniški Bistrici. Rojevalo se je jutro, ko smo si oprtali nahrbtnike in se odpravili novim dogodivščinam naproti. Pot nas je vodila ob Kamniški Beli do slapa Orglice, ki v tem času, kljub manjšemu pretoku, tudi navduši. Pot smo nadaljevali po deloma lovski in ne označeni poti čez Skok in Šraj peski, ki se vije pod mogočno steno Vršakov in Vežico. Prehod skozi Skok nam je sicer povzročil manjše težave a smo jih z iznajdljivostjo vodnikov in udeležencev uspešno premagali. Strme poti kar ni bilo konca, ko pa zagledaš Petkove njive ti je lažje saj se v bližini nahaja koča na Korošici. Krajši postanek za okrepčilo in že nadaljujemo. Sprejeta je bila odločitev, da se razdelimo v dve skupini. In sicer, prva skupina se povzpne na Ojstrico in čez Škarje na Planjavo, sledi še sestop do koče na  Kamniškem sedlu. Druga skupina pa se odpravi direktno na Kamniško sedlo, kjer bomo tudi prenočili. V drugi skupini je eden izmed udeležencev imel težave z nogo, tako, da ni mogel nadaljevati in bilo je potrebno poklicati na pomoč. Dežurna helikopterska ekipa ga je odpeljala v dolino. Večerno druženje v koči z okusno večerjo je po napornem dnevu kaj hitro zamrlo in že smo legli k počitku. Po zajtrku je bila sprejeta odločitev, da glede na vremenske obete, delno spremenimo predvidene aktivnosti. Skupina pohodnikov se odpravi na Tursko goro ter nadaljuje pod Skuto do bivaka in sestopi čez Žmavčarje v Koncu, kjer je sicer tudi izhodišče za Kokrško sedlo. Priložnost za obisk Brane se je ponujala ostalim pohodnikom a so se za to odločili le štirje. Po osvojenem vrhu smo se s preostalimi pohodniki spustili mimo počivališča Pri Pastirjih do doma v Kamniški Bistrici. Potrebno je bilo poskrbeti še za drugo skupino, tako, da smo se z vozili odpeljali v Kot kjer smo jih pobrali in odpeljali do doma. Sledilo je še druženje z okrepčilom, diskusija o samem poteku ture in povratek v Novo mesto.

Zapisal: Božo Mlakar

123Next