Evropski teden mobilnosti je potekal od ponedelka, 15. 9., do ponedeljka, 22. 9. 2025. V Novem mestu se je odvijalo veliko dejavnosti, delavnic, prireditev, s katerimi so nas vzpodbujali k uporabi trajnostne mobilnosti in ozaveščali, kako vsak s svojim ravnanjem lahko pripomore k čistejšemu, bolj zdravemu okolju in s tem tudi k boljšemu počutju, izboljšanju in ohranjanju svojega zdravja.

V Pohodniškem društvu smo se že tradicionalno vključili v ta projekt. V četrtek popoldne smo izvedli pohod Pot čez 7 mostov, ki se  ga je udeležilo 16 pohodnikov.

V petek, 22. 9. 2025, je bil osrednji dogodek Dan brez avtomobila, na Glavnem trgu. Odlično organizirana prireditev z nastopom plesalcev, manžoretk, govorniki, glasbo. Po skupni uvodni prireditvi smo dogajanje prevzela društva. Kar 25 društev je zapolnilo celoten Glavni trg z zanimivimi predstavitvami in dejavnostmi za obiskovalce, med katerimi so prevladovali osnovnošolci in otroci iz vrtcev.

Ekipa Pohodniškega društva: Igor, Marija in Majda smo ob lepo urejeni stojnici, z bogatim fotografskim gradivom, predstavljali dejavnosti društva. Otroci so se preizkusili v uporabi samovarovalnega kompleta, barvanju markacij, prepoznavanju zaščitenih planinskih rastlin in živali ter igrah. Povabili smo jih tudi na planinske izlete in k ogledu spletne strani društva, kjer dobijo vse potrebne informacije. Razdelili smo jim tudi zloženke s predstavitvijo društva in priponke.

Ko so obiskovalci zapustilni Glavni trg, smo se vsi izvajalci skupaj fotografirali, malo poklepetali o uspešno izvedeni prireditvi. Ob pospravljanju in odhajanju pa smo že nizali predloge za naslednje leto, ko bomo zopet sodelovali na dejavnostih Evropskega tedna Mobilnosti.

 Zapisala: Majda Markovič, fotografije Marija Jeršin in Igor Pucelj

12Next

Sobota 20. 9. 2025 je bila rezervirana za pohod mladinskega odseka Pohodniškega društva Novo mesto. Zbrali smo se pri OŠ. Bršljin ob osmi uri. Avtobus je bil napolnjen in že smo lahko krenili na pot. Tokratne akcije se je udeležilo 69 mladih in starejših pohodnikov od tega 27 mladih pohodnikov. Pot nas je peljala mimo Ljubljane na Pokljuko. Naše izhodišče je bilo Rudno polje, krajši postanek za pripravo na pohod ter okrepčilo in že smo v akciji. Pot nas je vodila po bivšem smučišču in se je vse bolj strmo vzpenjala. Predvsem starejšim udeležencem je kar pobralo moči, medtem ko so mladi planinci strumno sledili vodniku. Daljši postanek smo opravili na Plesišču, od tu pa nadaljujemo desno po stranskem grebenu Viševnika, imenovanem Kačji rob. Lepa pot, ki nam vlije nove moči, se vije pod vrhom Viševnika in s številnimi kraškimi pojavi nas pripelje na razpotje. Usmerimo se proti Srenjskemu prevalu, ponovno strmina in kljub vse glasnejšim vzdihljajem le tega dosežemo. Potreben je krajši počitek, da se taka skupina zbere in ponovno zadiha. Tokrat še zadnjič in smo na vrhu. Zadovoljni  nasmehi na obrazih so dajali vedeti, da je srce na mestu in težke noge pozabljene. Na vrhu opravimo daljši postanek za okrepčilo, si skupaj pogledamo okoliške gore, naredimo še skupinsko sliko in že se podamo v dolino. Pot opravimo po klasični poti in v slabih dveh urah smo že pri avtobusu. V Novo mesto smo se vrnili nasmejani in prijetno utrujeni, z obljubo, da se ponovno srečamo na naslednji akciji.

 Zapisal: Božo Mlakar

12Next

 

V Čatežu, na konferenci Ekošol, je naša mentorica Simona Lešnjak izvedla odmevno predstavitev o pomenu planinskih dejavnosti v  osnovnih šolah.

Jeseni 2023 smo na OŠ Drska po nekaj letih premora pričeli z izvajanjem interesne dejavnosti Mladi planinec v sodelovanju s Pohodniškim društvom Novo mesto in ostalimi dolenjskimi planinskimi društvi. V letošnjem šolskem letu dejavnost obiskuje 15 učenk in učencev pretežno predmetne stopnje. Interesna dejavnost se osredotoča na spoznavanje lika planinca in osnov planinske šole, njen primarni cilj pa je vzgoja mladine za odgovorno vedenje in spoštljiv odnos do narave in družbe.

Pravila vedenja obiskovalcev gora predpisuje t.i. Častni kodeks slovenskih planincev, ki se vsebinsko dotika vseh vidikov lika planinca – od temeljnih vrednot, tovarištva, prostovoljstva, medsebojnih odnosov, usposabljanja za vodstvene kadre do varstva narave.

Častni kodeks slovenskih planincev v 3. točki opredeljuje varstvo narave in okolja:[1]

• Planinci se zavedamo, da smo varuhi narave in njeni gostje. Smo zgled ostalim, upoštevamo omejitve narave.
• Skrb za varstvo narave in okolja je ena naših temeljnih dolžnosti, saj obisk gora iz leta v leto narašča, s čimer se veča ogroženost okolja.
• Dolžni smo skrbeti za območja, povezana s planinstvom: naravne parke (še posebej TNP), gorska območja; skrbimo za gorsko rastlinstvo in živalstvo (posebej za zaščitene rastline in živali). Posvečamo se varovanju vodnih izvirov in vodnih tokov ter procesom in pojavom, povezanih s površjem ter gorskim ozračjem.
• Odpadke vedno nesemo s seboj v dolino in jih odložimo na za to določena mesta. Izkušen planinec na turo vedno vzame rezervno vrečko za smeti, ki jih pobere na poti.
• Ne povzročamo hrupa in ne vznemirjamo živali. Prav tako ne prožimo kamenja ali kurimo ognja. Ne uničujemo cvetja, podrasti, ne lomimo vej. Ne delamo škode na planinskih pašnikih, objektih in nasadih, saj se zavedamo, da imajo tudi tisti, ki prihajajo za nami, pravico do pristnega, čistega okolja.
• Če je le mogoče, uporabljamo javni prevoz ali poskrbimo za polno zasedenost avtomobilov. Med hojo izklopimo mobilni telefon in raje poskrbimo za kakovostno pripravo na turo. Večje vodene skupine razdelimo na manjše, da izboljšamo varnost udeležencev in doživljajsko vrednost izleta ter zmanjšamo čezmerno obremenitev narave.
• Veliko pozornost namenjamo planinski flori in drugim posebnostim slovenskega planinskega sveta.
• Spoštujemo slovensko planinsko preteklost, o njej se poučimo v Slovenskem planinskem muzeju, v planinski literaturi ter v Planinskem vestniku.

Pri uresničevanju ciljev nam z ustreznimi izobraževanji nudi podporo Planinska zveza Slovenije, ki pod svojim okriljem združuje kar 298 društev (planinskih društev, klubov, postaj GRS) s 63.500 člani posamezniki.[2] Pri ozaveščanju javnosti, izobraževanju kadrov in skrbi za varnost v gorah imajo veliko vlogo gorski reševalci, vodniki, markacisti, varuhi gorske narave, inštruktorji in mentorji.

Z ustrezno vzgojo, ozaveščanjem in pozitivnim zgledom bo naše okolje (p)ostalo čisto, naša neokrnjena narava pa še naprej življenjski prostor mnogih zaščitenih in endemičnih rastlinskih ter živalskih vrst.

Fotografiji: predstavitev pomena planinske dejavnosti v osnovnih šolah na letošnji konferenci koordinatorjev Ekošole v Čatežu (22. 8. 2025).

 

Simona Lešnjak,

mentorica planinske skupine

 

[1] Častni kodeks slovenskih planincev, str. 2, poglavje III.
Dostopno na https://www.pzs.si/javno/dokumenti_pzs/pzs-castni_kodeks_slovenskih_planincev-cistopis_2015_2.pdf. Pridobljeno 12. 4. 2025 ob 13.50

[2] Uraden podatek PZS iz leta 2023.

 

 

 

Pohodniško društvo Novo mesto je tudi letos, že trinajstič, s pomočjo Mestne občine Novo mesto, Planinske zveze Slovenije, Fundacije za šport izvedlo mladinski tabor. V začetku avgusta, v planinskem zavetišču Slatna, nad Ratečami.

Tabora se je udeležilo petindvajset otrok in trinajst odraslih.

Kot vsako leto, je bilo tudi letos dogajanje na taboru zelo pestro, razgibano, polno lepih doživetij.

Opravili smo kar nekaj pohodov, od zavetišča na Slatni do vrha planiške velikanke, na Tromejo, na Dovško babo in na Špik hude police. Na poteh so nas varno vodili vodniki pohodniškega društva, Majda, Marjeta, Božo in Tine. Poskusili smo se v plezanju na Urbasovi skali, kjer nas je varoval in vzpodbujal alpinist Jan Luzar. Zadnji dan pa smo preplezali Hvadnikovo ferato.

Na deževno sredo smo si privoščili filmsko dopoldne, popoldne se je razjasnilo, kar je bilo idealno za ogled jezera Jasna in Kranjske Gore.

Popoldanski čas je bil sicer namenjen sprostitvi, ustvarjalnim in slikarskim delavnicam, druženju, igram na prostem.

Pomerili smo se v orientaciji in prvič organizirali pravo planinsko poroko.

Praznovali smo rojstna dneva dveh udeležencev tabora,Tanjin in Nejčev, jima podarili simbolični darili in zapeli "Vse najboljše..."

Tanjo smo presenetili z navijanjem in vzpodbujanjem, ko se je spustila po zip line z vrha velikanke v Planici.

Tudi taborni ogenj smo zakurili, pekli penice in klobase, peli ob spremljavi Igorjeve harmonike.

Seveda so nam bile zelo ljube pravljice pred spanjem.

Za odlične obroke, malico, so poskrbeli naši kuharji, Pavel, Igor in Marjeta. Za pomito in pospravljeno posodo pa dežurni planinci.

 Namen mladinskega tabora, živeti v naravi in z naravo, spoznavati floro in favno, se primerno vesti, biti del skupnosti različnih generacij, sprejemati in spoštovati vsakega posameznika, si pomagati v danih situacijah, se skupaj zabavati, je bil zagotovo dosežen.

Anketa na koncu tabora je pokazala, da delamo odlično, v zadovoljstvo otrok in odraslih.

Na tem mestu bi se še enkrat zahvalila vodjema tabora, Majdi Markovič in Božu Mlakar, za odlično organizacijo in izvedbo mladinskega tabora, za strokovno in prijazno vodenje, za čudovite trenutke, ki smo jih bili deležni. Zahvala vsem donatorjem, ki so s svojim prispevkom podprli izvedbo tabora. Hvala iz srca.

 

Zapisala: Marjeta Mlakar

12Next