Zimski vzpon na Stol (2236 m) in Golico (1835 m), pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica
Letošnji slovenski kulturni praznik in obletnico ustanovitve društva smo člani Pohodniškega društva Novo mesto obeležili z dvodnevnim povezovanjem kulturne dediščine in športa. V soboto, 8. 2. 2025, smo se odpravili proti Gorenjski. Obiskali smo Žirovnico in se povzpeli na najvišji vrh Karavank - Stol, ki se je že v zgodnjem jutru kopal v soncu.
Dve članici sta se udeležili tradicionalnega pohoda po Poti kulturne dediščine Žirovnica, na katerem sta se dodobra naužili zgodovinskih, literarnih in kulinaričnih znamenitosti teh krajev. Obiskali sta rojstne hiše štirih znamenitih literatov: Franceta Prešerna na Vrbi, Matije Čopa v Žirovnici, Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna na Rodinah ter si ogledali čebelnjak s poslikanimi panjskimi končnicami Antona Janše na Breznici. Organizatorji so se tudi tokrat izkazali z bogatim kulturnim programom, s katerim so navdušili obiskovalce iz vse Slovenije.
Po končanem dogodku sta se naši pohodnici odpeljali proti Valvasorjevem domu in s pohodom do ostankov poznoantične višinske naselbine na Ajdni oplemenitili praznično soboto.
Ostali pohodniki smo se povzpeli na priljubljeno točko Karavank, Stol (2236 m). Na tem veličastnem vršacu se je leta 1892 rodila ideja o ustanovitvi Slovenskega planinskega društva, nekdanjega društva slovenskih planincev, ki se je po 2. svetovni vojni preoblikovalo v Planinsko društvo Slovenije, predhodnika Planinske zveze Slovenije.
Odpeljali smo se do Valvasorjevega doma pod Stolom (1181 m), od koder smo se po Žirovniški poti na vrh Stola povzpeli čez Žirovniško planino. Kljub drugačni vremenski napovedi nas je dobršen del poti spremljalo toplo zimsko sonce. Za vzpon do vrha smo zaradi zimskih razmer potrebovali skoraj štiri ure. Pot je bila v zgornjem delu zasnežena in pomrznjena, zato smo si nadeli čelade in dereze ter počasi napredovali proti vrhu. Na strmejšem delu je vodnik demonstriral uporabo in zaustavljanje zdrsa s cepinom, veščini, ki ju mora obvladati vsak izkušeni ljubitelj gora v zimskih razmerah. Povzpeli smo se še do vrha, a se zaradi ostrega vetra kaj hitro spustili do Prešernove koče, kjer smo se okrepčali in se naužili veličastnih razgledov na Vrtačo, Begunjščico in Košuto. Proti Valvasorjevemu domu smo se po Zabreški poti vračali čez slikovito Zabreško planino.
V Valvasorjevem domu smo si odpočili, se namestili, povečerjali in prešerno zapeli nekaj zimzelenih ob kitari. Najpogumnejši so, kot se za kulturni dan spodobi, recitirali Prešernove pesmi in si prislužili okusen čaj. Večerno druženje smo sklenili s petjem Zdravljice.
Po zajtrku smo se poslovili od prijaznega osebja Valvasorjevega doma in se odpeljali do Planine pod Golico, od koder smo se povzpeli do Koče pod Golico. Zaradi neugodnih vremenskih razmer smo vzpon na vrh Golice prestavili na naslednjič. Ob kavi na bližjem smučišču pod Španovim vrhom smo strnili vtise, si izmenjali fotografije in se polni lepih vtisov odpravili proti domu.
Vodnikom Pohodniškega društva se zahvaljujemo za odlično organizacijo in izvedbo dvodnevnega planinskega druženja ter želimo še veliko varnih korakov!
Zapisala: Simona Lešnjak
Novo mesto, 9. 2. 2025
2.planinska urica "Jakobova pot", četrtek, 23. januar 2025
V sklopu letošnje 2. planinske urice smo skupaj z našo članico Andrejo Grahek “hodili” po Sloveniji, po poti sv. Jakoba.
Spoznali smo nekaj dejstev iz zgodovine o nastanku te poti ter njene vloge v Evropi nekoč in danes. Je povezovalna pot med narodi, katere del je s strani Sveta Evrope imenovan za prvo Kulturno pot Evrope, en del pa je uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Pot sv. Jakoba poteka tudi po Sloveniji. Pet vej te poti (Dolenjska veja, Primorska veja, Prekmursko Štajerska veja, Gorenjska veja, Belokranjsko Notranjska veja), ter ena obhodna pot (Preddvorska veja) vodijo po vseh naših pokrajinah. Več kot 750 km poti je označenih, približno 230 km poti pa je že trasiranih in se jo lahko prehodi na podlagi gps sledi.
Spoznali smo potek poti, razdalje in višine, ki jih je na njej potrebno premagati, ob tem pa pohodnik ali romar prečka lepe pokrajine, mesta in vasi, hkrati pa spoznava naravne znamenitosti in vrednote, kulturno zgodovinske objekte ter ljudi, ki živijo ob njej. Na tej poti, ki je običajno samotna, pa se vsak lahko, če tako le želi, poglobi tudi vase in se odklopi od ponorelega sveta.
Predstavitve se je udeležilo 97 poslušalcev, ki so bili and predstavitvijo navdušeni. Verjamemo, da so marsikoga zasrbeli podplati in se bo podal po tej poti, vsaj malo, za okus.
In kot pravi znani rek: Spoznaj svojo domovino, da jo boš še bolj ljubil.
Andreja
Mirna Peč - Novo mesto, sobota, 18.01.2025
V soboto, 18. 1. 2025, je Pohodniško društvo Novo mesto organiziralo prvi pohod mladinskega odseka letošnje sezone. Pohod je pritegnil kar 87 udeležencev, med njimi tudi številne osnovnošolske člane z njihovimi mentoricami, kar nas še posebej navdušuje in spodbuja.
Zgodaj zjutraj smo pohodniki začeli pot v Novem mestu, od koder smo se z vlakom odpeljali v Mirno Peč. Tam so se nam pridružili še pohodniki iz Mirne Peči. Še v temi, opremljeni z lučkami, smo se podali na pot, ki nas je vodila skozi mirnopeško pokrajino. Pot nas je najprej peljala mimo vasi Češence, Veliki Kal in Orkljevec do Malega Kala, kjer smo naredili prvi daljši postanek.
Na domačiji "Slakove mladosti" so nas prijazno pogostili s toplo kavo, čajem in kuhančkom, ki so nas prijetno ogreli, saj je bil dan precej zimski, hladen, in megla je še vedno prekrivala sončne žarke. Tu nam je vodnica Majda predstavila tudi življenje in delo mirnopeškega slavčka Lojzeta Slaka ter njegovo povezanost z Barbotovo domačijo. Pohodniki smo z zanimanjem prisluhnili zgodbi o njegovem življenju in ustvarjanju, ki je pustilo globok pečat v tem delu Dolenjske.
Pohod smo nadaljevali skozi gozd do potočka Bezgavec. Sledili smo idilični, rahlo zasneženi poti ob potočku, ki nas je pripeljala do Žagarjevega mlina pred vasjo Gorenje Kamence. Od tam smo se odpravili mimo vasi Hudo in Potočna vas ter nazadnje zaključili pohod pri železniški postaji v Novem mestu. Ob koncu pohoda nas je pozdravilo sonce, kar je bilo lep zaključek našega dopoldanskega druženja.
Pohod je bil nezahteven in primeren za vse starosti. Udeleženci smo skupaj prehodili približno 15 kilometrov, pri čemer smo poleg hoje uživali v lepi naravi, kulturnem izročilu in sproščenem medgeneracijskem druženju. Velika udeležba in pozitivno vzdušje sta obetaven začetek letošnje pohodniške sezone.
Našo dejavnost podpira Mestna občina Novo mesto, za kar se ji tudi zahvaljujemo.
Zapisala Irena Jarc, fotografije Božo Mlakar
Boč, 04.01.2025
Na našo prvo turo v letošnjem letu smo se planinci PDNM na megleno sobotno jutro 4.1.2025 z zbirnega mesta pri O.Š.Bršljin ob 8-uri odpravili na JV naše prelepe Slovenije. In sicer v smeri Brežic do Zgornjih Poljčan, kjer je bilo naše današnje izhodišče. Odpravili smo se na Boč (978m), ki je strma gora v krajinskem parku Boč, znanem tudi po velikonočnici (veliki kosmatinec) v JV delu Dravinjske doline. Je med zadnjimi vrhovi v Karavankah. Pot nas je vodila mimo Maistrovega kamna, Finžgarjevega križa s klopco, mimo skalnih pečin in nekaj manjših kotlin, ki so nam popestrile dan. Na vrhu smo se povzpeli na 20 m visok razgledni stolp in uživali v razgledih. V Planinskem domu smo imeli počitek in okrepčilo, nato pa smo se spustili do izhodišča. Uspešno smo opravili dobrih 8,4 km hoje in 639m višincev. Kljub nizkim temperaturam nas je tudi tokrat spremljal sonček in nas lepo grel.
Gorjanci malo drugače, sobota, 21.12.2024
V soboto, 21. 12. 2024, smo člani PD Novo mesto zaključili uspešno leto 2024 s pohodom po Gorjancih, kjer nas je za nagrado pričakala prava zimska pravljica.
69 pohodnikov vseh starosti oz. mladosti (osnovnošolci s svojimi mentoricami in odrasli člani) se nas je zbralo pri OŠ Bršljin ob 8. uri, od koder smo se z avtobusom odpeljali proti Gornjem Vrhpolju. Od tu smo pod budnimi očmi naših vodnikov in vodij ture Romana in Majde, krenili peš do vasi Mihovo, kjer smo se usmerili na starodavno Laško pot. To je starodavna pot, po kateri se je včasih trgovalo iz doline reke Krke v dolino reke Kolpe. Šli smo mimo starodavnega naselja Gradec na višini okoli 550 m, kjer je bilo naselje že 1000 let p.n.š. In en del poti smo hodili po izrazitem grebenu med dolinama Kobila in Pendirjevka.
Kmalu smo tudi že premagali strmino in prišli na planoto na Ravni Gori, kjer smo naredili daljši postanek. Pozdravila sta nas namreč sonce in sneg, belina vsepovsod, krasna pokrajina.
Nadaljevanje poti je bilo enostavno, po cesti proti Miklavžu. Na poti smo imeli čudovite razglede na Kamniško Savinjske Alpe.
V domu pri Miklavžu smo si privoščili daljši postanek za kosilo, počitek, druženje in izpolnjevanje planinskega dnevnika. Možno je bilo tudi že plačati članarino za leto 2025.
Lepo je bilo počivati na toplem, v domu, a nas je čakal še zadnji del poti. Peš smo se odpravili v dolino, do smučišča, kjer nas je čakal avtobus.
Ker smo vključeni v mednarodni projekt Brati gore, smo imeli turo obogateno tudi z bajkami in legendami.
Na Gorjancih je namreč Janez Trdina dobival navdih za svoje bajke in povesti o Gorjancih in Majda nam je na avtobusu povedala bajko o zakleti deklici, spremenjeni v miško, ki jo lahko reši le nedolžen mladenič.
Domov smo se vrnili varno, prijetno utrujeni a zadovoljni, ker smo tako lep dan preživeli v prijetni družbi.
Našo dejavnost podpira Mestna občina Novo mesto. Hvala!
Zapisala: Andreja Grahek
