31. pohod po Jurčičevi poti
Dragi prijatelji pohodništva,
se še spomnite prvega slovenskega romana Deseti brat? Pa prigod hudomušnega Krjavlja, ki naj bi presekal na pol samega hudiča? V spomin na očeta tega pomembnega literarnega dela PD Polž in KUD Josipa Jurčiča Muljava že več kot tri desetletja organizirata tradicionalni pohod po Jurčičevi poti.
V soboto, 1. marca 2025, smo se tudi predstavniki Pohodniškega društva udeležili 31. pohoda po Jurčičevi poti. Iz Novega mesta smo se z vlakom odpeljali do praznično razpoložene Višnje Gore. V središču mesta so pohodnike z vse Slovenije pričakali prijazni domačini s pestro predstavitvijo kulturne zapuščine mesta. Za trenutek smo ustavili korak pred Hišo kranjske čebele, kjer smo se posladkali z okusnimi medenjaki in se ogreli ob poskočni glasbi pihalnega orkestra, nato pa se podali na prijetno in nezahtevno markirano Jurčičevo pot. Srečali smo mnoge stare znance različnih planinskih društev.
Na poti po slikoviti dolenjski pokrajini nas je spremljala bogata kulinarična ponudba slovenskih kmetij in lokalnih društev. Pred hotelom Polževo smo se okrepčali s čajem in se čez nekdanje smučišče podali proti gotski cerkvici sv. Duha, ki se ponaša z obnovljenim baročnim oltarjem. Po legendi naj bi jo v 15. stoletju začeli graditi v vasi, a kar so podnevi sezidali, je bilo ponoči preneseno na vrh hriba, zato danes cerkev stoji na tem mestu.
Pot smo nadaljevali mimo razvalin srednjeveškega gradu Kozjek, ki ga Jurčič opisuje v svojem literarnem delu Jurij Kozjak. Kmalu smo prispeli na Jurčičevo domačijo na Muljavi, kjer so domačini pripravili bogat kulturni program. Poleg župana in predsednika PD Polž sta nas s spodbudnimi besedami nagovorila predsednik PZS Jože Rovan in slavnostni gost, Martin Golob. KUD Muljava nas je povabil na letno uprizoritev predstave Jurij Kozjak z zanimivim odlomkom, ki je pritegnil staro in mlado. Po uradnem delu so najbolj vztrajni pohodniki zasukali pete ob poskočnih vižah Polkaholikov.
Lepo preživet dan smo zaključili z avtobusno vožnjo do Ivančne Gorice, od koder smo se po kavici in prijetnem klepetu z vlakom vrnili proti Novem mestu.
Na Jurčičevi poti smo srečali nekaj Jurčičev za en dan, Krjavelj pa se začuda ni pojavil. Škoda, saj bi nam v teh časih ljudski junaki z zdravo kmečko pametjo prišli še kako prav.
Simona Lešnjak
