26. srečanje planinskih društev Balkana je potekalo je od 7.- 9. 6. 2024, v Severni Makedoniji.

Skupina 4 delegatov Pohodniškega društva Novo mesto, ki smo jo sestavljali Tine, Tone, Božo in Majda, se je na 1000 km pot odpeljala v petek ob 7. uri. Na cilj - Popovo Šapko smo se pripeljali ob 18.uri. Na zbornem mestu so nas pričakali organizatorji in predstavniki drugih društev, med katerimi smo prepoznali veliko planincev iz različnih držav, ki smo jih spoznali na predhodnih srečanjih. Prijetno druženje se je odvijalo pred hotelom Teteks Arena, med večerjo in na družabnem večeru, ki smo ga zaradi utrujenosti kmalu zaključili.

V soboto smo se po okusnem zajtrku pripravili na eno izmed 4 ponujenih tur.

Največ planincev se nas je odločilo za zahtevno turo na Titov vrh, ki je s svojimi 2747m, 3. najvišji vrh v bivši državi Jugoslaviji. Za vzpon smo potrebovali 4 ure, prehodili smo 11 km in premagali 1100 višinskih metrov. Pot se ves čas rahlo vzpenja in preči pobočja več gora, za katerimi se je skrival Titov vrh. Vse gore so porasle s travo, le tu pa tam nekaj ruševja, skalnih sten in snežišč iz pod katerih se vijejo hudourniški potoki. Daljši počitek smo imeli ob hudourniškem potoku, v katerem smo se oskrbeli s hladno vodo. Vzdušje na vrhu je bilo zmagoslavno, veselo, spoštljivo. Na vrh smo prihajali postopoma, med prvim in zadnjim, v 72 članski skupini je bilo več kot pol ure razlike. Malici, počitku je sledilo skupno in skupinsko fotografiranje z društvenimi in državnimi zastavami. Vračali smo se po isti poti s še daljšimi časovnimi zamiki. Naša skupina je bila pri vzponu in pri sestopu med hitrejšimi. Ob prihodu s ture so se na terasi že družili planinci, ki so bili na krajših turah. Pred večerjo je bil sestanek predstavnikov vseh prisotnih društev, na katerem so med drugim izbrali gostitelja 27. srečanja in to bo društvo Železničar iz Zenice. Svečani večerji iz lokalnih specialitet je sledilo razigrano druženje ob nagovorih društev, predaji daril gostiteljskemu društvu Ljuboten, glasbi, plesu.  Kratki noči je sledilo sveže jutro, kavica, obilen zajtrk, izmenjava kontaktov, skupno fotografiranje in za nas slovo in vožnja domov. Nekatera društva so si v Tetovu ogledala društvene prostore Ljubotena in stari del mesta.

V Novo mesto smo se vrnili utrujeni, a zadovoljni in polni nepozabnih doživetij in novih povezav.

 Zapisala: Majda Markovič

 

Spomladansko akcijo markacistov je je organiziralo PD Kočevje. Zbrali smo se na avtobusni postaji v Kočevju, kjer smo se razdelili v skupine in odšli na delo. Obnovili smo markacije, uredili zemeljska dela in odstranili številna podrta drevesa na poteh. Na tej akciji se nas je zbralo 50 markacistov, od tega trije iz našega društva.

Po opravljenem delu smo se zbrali pri koči pri Jelenovem Studencu, kjer smo bili deležni zaslužene malice in se še malo družili. Bili smo zadovoljni da smo naredili veliko delo in pomagali našim prijateljem markacistom iz Kočevja. Skupaj smo uredili poti, ki jih vseh žal zaradi naravnih ujm sami ne zmorejo.

Zapisal: Pavel Golob

V soboto, 1.06.2024 smo se ljubitelji kulture zbrali v Parku Rastoče knjige, ob knjižnici Mirana Jarca, v Novem mestu. Tu so se nam pridružili pohodniki iz Karlovca, tamkajšnje knjižnice, ter pohodniki Pohodniškega društva Dubovac. Predstavnica novomeške knjižnice ga. Bojana Medle je nagovorila vse prisotne, in na kratko predstavila današnje dogajanje, ki bo obogateno z glasbeno kulturnim programom. G. Tine Luzar je predstavil potek pohoda. Sledilo je še nekaj besed o Janezu Trdini in njegovem življenju na Dolenjskem. Podali smo se proti Glavnemu trgu do gradu Grm, krajši postanek z kulturnim vložkom in že smo nadaljevali proti Regrči vasi. Mimo potoka Težka voda smo pot nadaljevali do sv. Roka. Tudi tukaj je sledil kulturni program, ki smo ga obenem izkoristili za daljši počitek z malico in pijačo. Nadaljujemo mimo ruševin cerkvice sv. Rok, osnovne šole Drska do športno-rekreacijskega parka Portoval. Od tam se odpravimo do Loke in se povzpnemo na slikoviti novomeški Breg. Opravimo še zadnji postanek, da izvemo še kaj več o življenju in delovanju Janeza Trdine. Zaključek pohoda v Parku Rastoče knjige, kjer je sledil še sklepni govor in kosilo z Trdinovo obaro. Na Bregu in v parku si je bilo moč ogledati slikarske umetnine, ki so jih v času pohoda ustvarjali slikarji iz LKD Mavrica in ULAK Karlovac. 

 Zapisal: Božo Mlakar

 Slikovno gradivo: Božo Mlakar

25. maj je v srcih nas, malo starejših, še vedno zapisan kot praznični dan - Dan mladosti.

Je pa današnji dan, 25. 5. 2024, še posebno prazničen za Pohodniško društvo Novo mesto. Tradicionalno srečanje planincev Dolenjske, Bele Krajine in Posavja je tokrat potekalo v organizaciji Pohodniškega društva Novo mesto.

Zbrali smo se zjutraj, na letališču Prečna, se z avtobusi odpeljali do vkopa Karteljevo in se od tam podali na pohod, po delu Rudolfove poti nazaj proti letališču. Približno trinajst kilometrov dolg pohod je mineval v prijetnem klepetu, druženju. Ni težko hoditi, ko hodiš v dobri družbi. Nekaj kratkih postankov je bilo vseeno potrebnih, za malico in da se odžejamo, kajti sonce nas je grelo. Še kako prav je prišla senca dreves po gozdnih poteh. Del poti nas je spremljal potok Bezgavec, račke in mlinček. Voda v bližini hladi in s svojim šumenjem pomirja. Vseskozi pa lepa narava, svež zrak, res nekaj najlepšega za srce, dušo in telo. Po približno štirih urah smo prišli nazaj na prečensko letališče. Tu se je začel drugi del druženja, s proslavo in razvitjem prapora.

Učenci Osnovne šole Šmihel so pripravili čudovite glasbene točke in prispevali k res slavnostnemu vzdušju. Tudi nagovora predsednika Pohodniškega društva in predsednika Med društvenega odbora sta vsekakor dodala noto k slovesnosti.

Razvitje prapora in predaja prapora praporščaku je prav poseben, veličasten dogodek, ki te ne more pustiti ravnodušnega. Glede na zgodovino praporov in praporščakov, ima prapor prav poseben pomen. S praporom je društvo dobilo svoj prepoznavni simbol, ki bo spremljal vse pomembne, slavnostne dogodke našega društva ali drugih društev, s katerimi smo povezani in sodelujemo. Verjamem, da ga bomo z veseljem in ponosom razvili ob posebnih priložnostih.

Kaj prapor je?

Prapor je, poenostavljeno rečeno, zastava. Vendar je za razliko od zastave prapor unikatni ročni izdelek, ki se od zastave razlikuje ne le po izdelavi, ampak tudi po vizualni sestavi, uporabi in simboliki. Bistveno je, da je oblikovan kot vizualno-sporočilni simbol, izkazuje predvsem čast, pripadnost, spoštovanje in ponos, čustveni odnos. Zato je potrebno s praporom ravnati spoštljivo.

Naš vezeni svečani prapor je sestavljen iz dvostranskega tekstilnega dela. Na sprednjem delu je izvezen logotip Pohodniškega društva Novo mesto in šopki planinskega cvetja v vogalih. Na drugi strani je izvezen logotip Planinske zveze Slovenije in z zlatimi črkami dodan napis Pohodniško društvo Novo mesto. Del prapora je tudi nosilni drog s pozlačenim okovjem in pozlačeno konico, z motivom planinskega grba. Na drog so pritrjeni pozlačeni lipovi lističi z vgraviranimi imeni darovalcev. Na drog so pritrjeni tudi spominski trakovi z imeni Zlatih Botrov in protokolarni trak zastave Republike Slovenije. Prapor se uporablja na svečanih dogodkih in za predstavitev društva.

Po slovesnosti je sledilo kosilo, pravo planinsko, ki si ga verjetno veliko nas privošči v koči na gori, ričet s klobaso in jabolčni zavitek. K odlični hrani se je prav lepo podala domača glasba dveh glasbenikov, ki sta nam pričarala čudovit ambient in vzdušje, tudi za ples.

Druženje, pogovori, ples, zabava. In ponosni pogledi, ki so se vedno znova vračali k čudovitemu praporu. Kaj bi si lahko še želeli?

Hvala vsem, ki ste se udeležili srečanja, z nami delili čudovite občutke ob razvitju prapora in nas počastili s svojo prisotnostjo. Čudovit sobotni dan, dan mladosti, slavimo mladost, tudi tisto večno, v srcih ljudi. Takšna druženja, srečanja, dogodki nas povezujejo, utrjujejo vezi.

In najlepše so poti, ki vodijo od ljudi do ljudi.

 

Zapisala Marjeta Mlakar