Planinski vodniki in mentorji MDO Dolenjske in Bele krajine smo se v sredo, 5. 6. 2024, ob 16. uri zbrali na železniški postaji v Straži. Po medsebojni predstavitvi, pozdravu in predstavitvi poteka ture smo krenili na pot. Šli smo mimo cerkve Sv. Tomaža in po zgornji poti med vinogradi in nato po strmi poti skozi gozd na vzletišče Peter. Hodili smo počasi, ker je bilo vroče in soparno. Pogosto smo se ustavljali in se razgledovali. Pokrajina ob reki Krki nas je navduševala. Med potjo nam je pot prečkal modras in nas vznemiril. Na vzletišču Peter smo se pogovarjali o poteh na videne vrhove in o tem, za koga so primerne. Po razgledu, počitku, fotografiranju smo sestopili po vzletišču in srednji poti na izhodišče. Razgledi navdušujoči. Na parkirišču smo se posedli v avtomobile in se prepeljali na parkirišče v Športni park Breza. Sprehodili smo se na ogled glinokopov. Ogledali smo si le del, kjer so jezerca in najbolj značilno rastlinje mokrišč. Med ogledom sem jim povedala nekaj zanimivosti. Glinokopi so zelo lepo predstavljeni, urejeni in opremljeni z informacijskimi tablami. Po ogledu smo se prepeljali v gostilno pri Mari na toplo malico in prijateljsko, strokovno druženje. Zelo zadovoljni z današnjim srečanjem smo se ob 20. uri razšli.

Zapisala načelnica mladinskih odsekov MDO: Majda Markovič

Fotografije: Tomaž Struna

12Next

26. srečanje planinskih društev Balkana je potekalo je od 7.- 9. 6. 2024, v Severni Makedoniji.

Skupina 4 delegatov Pohodniškega društva Novo mesto, ki smo jo sestavljali Tine, Tone, Božo in Majda, se je na 1000 km pot odpeljala v petek ob 7. uri. Na cilj - Popovo Šapko smo se pripeljali ob 18.uri. Na zbornem mestu so nas pričakali organizatorji in predstavniki drugih društev, med katerimi smo prepoznali veliko planincev iz različnih držav, ki smo jih spoznali na predhodnih srečanjih. Prijetno druženje se je odvijalo pred hotelom Teteks Arena, med večerjo in na družabnem večeru, ki smo ga zaradi utrujenosti kmalu zaključili.

V soboto smo se po okusnem zajtrku pripravili na eno izmed 4 ponujenih tur.

Največ planincev se nas je odločilo za zahtevno turo na Titov vrh, ki je s svojimi 2747m, 3. najvišji vrh v bivši državi Jugoslaviji. Za vzpon smo potrebovali 4 ure, prehodili smo 11 km in premagali 1100 višinskih metrov. Pot se ves čas rahlo vzpenja in preči pobočja več gora, za katerimi se je skrival Titov vrh. Vse gore so porasle s travo, le tu pa tam nekaj ruševja, skalnih sten in snežišč iz pod katerih se vijejo hudourniški potoki. Daljši počitek smo imeli ob hudourniškem potoku, v katerem smo se oskrbeli s hladno vodo. Vzdušje na vrhu je bilo zmagoslavno, veselo, spoštljivo. Na vrh smo prihajali postopoma, med prvim in zadnjim, v 72 članski skupini je bilo več kot pol ure razlike. Malici, počitku je sledilo skupno in skupinsko fotografiranje z društvenimi in državnimi zastavami. Vračali smo se po isti poti s še daljšimi časovnimi zamiki. Naša skupina je bila pri vzponu in pri sestopu med hitrejšimi. Ob prihodu s ture so se na terasi že družili planinci, ki so bili na krajših turah. Pred večerjo je bil sestanek predstavnikov vseh prisotnih društev, na katerem so med drugim izbrali gostitelja 27. srečanja in to bo društvo Železničar iz Zenice. Svečani večerji iz lokalnih specialitet je sledilo razigrano druženje ob nagovorih društev, predaji daril gostiteljskemu društvu Ljuboten, glasbi, plesu.  Kratki noči je sledilo sveže jutro, kavica, obilen zajtrk, izmenjava kontaktov, skupno fotografiranje in za nas slovo in vožnja domov. Nekatera društva so si v Tetovu ogledala društvene prostore Ljubotena in stari del mesta.

V Novo mesto smo se vrnili utrujeni, a zadovoljni in polni nepozabnih doživetij in novih povezav.

 Zapisala: Majda Markovič

123Next

Spomladansko akcijo markacistov je je organiziralo PD Kočevje. Zbrali smo se na avtobusni postaji v Kočevju, kjer smo se razdelili v skupine in odšli na delo. Obnovili smo markacije, uredili zemeljska dela in odstranili številna podrta drevesa na poteh. Na tej akciji se nas je zbralo 50 markacistov, od tega trije iz našega društva.

Po opravljenem delu smo se zbrali pri koči pri Jelenovem Studencu, kjer smo bili deležni zaslužene malice in se še malo družili. Bili smo zadovoljni da smo naredili veliko delo in pomagali našim prijateljem markacistom iz Kočevja. Skupaj smo uredili poti, ki jih vseh žal zaradi naravnih ujm sami ne zmorejo.

Zapisal: Pavel Golob

12Next

V soboto, 1.06.2024 smo se ljubitelji kulture zbrali v Parku Rastoče knjige, ob knjižnici Mirana Jarca, v Novem mestu. Tu so se nam pridružili pohodniki iz Karlovca, tamkajšnje knjižnice, ter pohodniki Pohodniškega društva Dubovac. Predstavnica novomeške knjižnice ga. Bojana Medle je nagovorila vse prisotne, in na kratko predstavila današnje dogajanje, ki bo obogateno z glasbeno kulturnim programom. G. Tine Luzar je predstavil potek pohoda. Sledilo je še nekaj besed o Janezu Trdini in njegovem življenju na Dolenjskem. Podali smo se proti Glavnemu trgu do gradu Grm, krajši postanek z kulturnim vložkom in že smo nadaljevali proti Regrči vasi. Mimo potoka Težka voda smo pot nadaljevali do sv. Roka. Tudi tukaj je sledil kulturni program, ki smo ga obenem izkoristili za daljši počitek z malico in pijačo. Nadaljujemo mimo ruševin cerkvice sv. Rok, osnovne šole Drska do športno-rekreacijskega parka Portoval. Od tam se odpravimo do Loke in se povzpnemo na slikoviti novomeški Breg. Opravimo še zadnji postanek, da izvemo še kaj več o življenju in delovanju Janeza Trdine. Zaključek pohoda v Parku Rastoče knjige, kjer je sledil še sklepni govor in kosilo z Trdinovo obaro. Na Bregu in v parku si je bilo moč ogledati slikarske umetnine, ki so jih v času pohoda ustvarjali slikarji iz LKD Mavrica in ULAK Karlovac. 

 Zapisal: Božo Mlakar

 Slikovno gradivo: Božo Mlakar

12Next