Tokratna akcija je bila izpeljana v visokogorju. Sedemčlanska ekipa, ki je imela za pomoč tudi ostale člane društva, predvsem so to bili vodniki društva, se je odpravila v dolino Krme, kjer je bilo naše izhodišče. Poznano nam je bilo, da je pot, katero smo na novo prevzeli pri PZS, že nekaj let neurejena, kar je pomenilo, da moramo imeti s sabo vso potrebno opremo, orodje, vodo,  gradbeni material ter drog za namestitev smernih tabel. Po slabih dveh urah hoje smo prispeli na planino Malo polje (1564 m) kjer je bil začetek  poti. Najprej smo postavili smerni drog, za kar je bilo potrebno izkopati luknjo in drog učvrstiti z betonom. Pesek, cement, voda pa vse iz nahrbtnika. Namestili smo še smerne table, na kar smo nadaljevali z čiščenjem poti in risanjem markacij vse do Bohinjskih vrat (1973 m). Na poti je bilo potrebno požagati in odstraniti padlo drevje, grmičevje, pred samim vrhom pa tudi nakopati manjše stopničke za lažji prehod.

Naj še omenim, da omenjena pot povezuje Malo polje (Krma) z Vodnikovim domom (Velo polje). Na poti nas je spremljal Peter iz znanega YouTube kanala V Naravo, posnetek si boste lahko ogledali, kdaj, pa vas bomo naknadno obvestili. Verjamemo, da smo z na novo urejeno potjo izboljšali varnost in prijetnejšo hojo po planinski poti.

Akcija je bila zaključena v popoldanskem času in sledila je še zaslužena malica v Mojstrani. Na koncu bi se rad zahvalil vodnikom, ki so izkazali pripravljenost in nam priskočili na pomoč. Zopet se je pokazal ekipni duh društva, skupaj zmoremo.

 Zapisal: Božo Mlakar

12Next

Organizator letošnjega srečanja markacistov je bilo MDO Podravja. Zborno mesto je bilo v Slovenski Bistrici in Poljčanah. Mi smo bili določeni, da pridemo v Poljčane, kjer smo se zbrali, v nadaljevanju razdeljeni v skupine in smo šli markirat poti na Boč. Obnovili smo markacije in uredili poti, kjer je bilo tudi veliko podrtih dreves od neurja.

Po končanem delu smo se zbrali pri koči na Boču, kjer je sledila malica in druženje z ostalimi markacisti. Bilo nas je dvesto iz cele Slovenije. Iz našega društva smo se udeležili trije markacisti.

Bila je slaba organizacija srečanja, še posebno zjutraj, ko smo se zbrali, čeprav smo bili že prej razdeljeni v skupine in tam se niso znali organizirat.

Bil je lepo preživet dan in z določenimi se srečamo samo na tem srečanju.

Golob Pavel

12Next

Tokratni vikend. 5. in 6. 7. 2025 je bil rezerviran za obisk KSA. Trinajst pohodnikov se je z osebnimi vozili odpravilo izpred Supernove na izhodišče v Kamniški Bistrici. Rojevalo se je jutro, ko smo si oprtali nahrbtnike in se odpravili novim dogodivščinam naproti. Pot nas je vodila ob Kamniški Beli do slapa Orglice, ki v tem času, kljub manjšemu pretoku, tudi navduši. Pot smo nadaljevali po deloma lovski in ne označeni poti čez Skok in Šraj peski, ki se vije pod mogočno steno Vršakov in Vežico. Prehod skozi Skok nam je sicer povzročil manjše težave a smo jih z iznajdljivostjo vodnikov in udeležencev uspešno premagali. Strme poti kar ni bilo konca, ko pa zagledaš Petkove njive ti je lažje saj se v bližini nahaja koča na Korošici. Krajši postanek za okrepčilo in že nadaljujemo. Sprejeta je bila odločitev, da se razdelimo v dve skupini. In sicer, prva skupina se povzpne na Ojstrico in čez Škarje na Planjavo, sledi še sestop do koče na  Kamniškem sedlu. Druga skupina pa se odpravi direktno na Kamniško sedlo, kjer bomo tudi prenočili. V drugi skupini je eden izmed udeležencev imel težave z nogo, tako, da ni mogel nadaljevati in bilo je potrebno poklicati na pomoč. Dežurna helikopterska ekipa ga je odpeljala v dolino. Večerno druženje v koči z okusno večerjo je po napornem dnevu kaj hitro zamrlo in že smo legli k počitku. Po zajtrku je bila sprejeta odločitev, da glede na vremenske obete, delno spremenimo predvidene aktivnosti. Skupina pohodnikov se odpravi na Tursko goro ter nadaljuje pod Skuto do bivaka in sestopi čez Žmavčarje v Koncu, kjer je sicer tudi izhodišče za Kokrško sedlo. Priložnost za obisk Brane se je ponujala ostalim pohodnikom a so se za to odločili le štirje. Po osvojenem vrhu smo se s preostalimi pohodniki spustili mimo počivališča Pri Pastirjih do doma v Kamniški Bistrici. Potrebno je bilo poskrbeti še za drugo skupino, tako, da smo se z vozili odpeljali v Kot kjer smo jih pobrali in odpeljali do doma. Sledilo je še druženje z okrepčilom, diskusija o samem poteku ture in povratek v Novo mesto.

Zapisal: Božo Mlakar

123Next

Letošnji aktivni dopust Pohodniškega društva Novo mesto se je začel v petek zvečer. Ob 20.00  se nas je petdeset planincev zbralo pred Supernovo v Novem mestu. Vkrcali smo se na avtobus in se odpravili na dolgo pot do naše destinacije, Severne Makedonije. Noč je minila med prestopanjem meja,  pogovori in spanjem.

Prvi dan smo si ogledali Skopje, si vzeli čas za kosilo. Pridružil se nam je domačin, planinski vodnik in predsednik planinskega društva Ljuboten, Jovan Bozinoski, ki nas je spremljal pri vzponih na vrhove. Skupina planincev se je povzpela do koče na Ljubotenu, ki je prvi od vrhov, ki smo jih imeli namen osvojiti. Prespali so v koči in se naslednji dan odpravili do vrha in nazaj na izhodišče. Ostali smo se namestili v hotelu Arena na Popovi Šapki. Drugi dan smo se sprehodili po prostrani Popovi Šapki, ki je z bujnim cvetjem prava paša za oči. Popoldne so se nam pridružili tisti, ki so bili na Ljubotenu., 2499 metrov visokem vrhu. Okusna večerja in druženje, kasneje pa počitek, da se okrepimo za naslednji cilj, Titov vrh. Tretji dan smo se odpravili na Titov vrh, ki je visok 2747 mnv, do njega je bilo potrebno prehoditi dobrih deset kilometrov in premagati 1100 višinskih metrov. Manjša skupina si je ogledala še drugi del Popove Šapke. Markacisti pa so obnovili markacije na delu planinske poti. Odlična namestitev, odlična hrana in prijaznost osebja, poleg čudovite narave, so zaznamovali naše bivanje tukaj.

Poslovili smo se od Popove Šapke, se odpeljali v Tetovo in si ogledali nekaj zgodovinskih znamenitosti. Tekijo Arabati Babe in Šareno džamijo. Planinci Planinskega društva Ljuboten so nam razkazali svoje prostore in nas pogostili s kavo in pravim čajem. Naša pot se je iz Tetova nadaljevala do Mavrovega jezera, kjer smo imeli postanek za kosilo. Zapeljali smo se okoli jezera do smučarskega centra Mavrovo, potem pa nadaljevali pot do Trnice, do hotelskega kompleksa Korab. Po namestitvi, si nam postregli z odlično večerjo, sledilo je druženje ob živi glasbi. Naslednji, že šesti dan, je sledil spet zahteven vzpon na najvišji vrh Severne Makedonije, Korab. Prehojenih več kot 16 kilometrov in 1300 višinskih metrov ni moglo zakriti veselja, ko je tudi na tem vrhu zaplapolala slovenska zastava in zastava Pohodniškega društva Novo mesto. Druga skupina se je z lokalnim avtobusom odpeljala do stare makedonske vasi Galičnik. Kot zanimivost, do te vasi nikoli niso prišli turki med svojimi vpadi na to območje. Je zelo skrita, pozimi ni dostopna in nima stalnih prebivalcev. Čez poletje pa oživi..

V četrtek zjutraj smo se odpravili dalje, najprej na ogled samostana Svetega Jovana Bigorskega, ki je najbogatejši samostan v Severni Makedoniji. V kraju Vevčani smo si ogledali izvire in imeli čas za kosilo, potem pa nadaljevali vožnjo do naše naslednje destinacije, Ohrida.

Namestili smo se v vili Bisera, se osvežili v bazenih in se odpeljali na večerjo v restavracijo Biljanini izvori. Naslednji dan smo si vodeno ogledali stari del mesta Ohrid, ki je, tako kot Ohridsko jezero, na seznamu Unescove kulturne dediščine. Odpeljali smo se do Svetega Nauma, si ogledali samostan in čudovite parke. V soboto smo se poslovili od Severne Makedonije, se preko meje odpeljali v Srbijo, do Beograda. Nočili smo na Avali, v planinskem domu Čarapićev Brest. Se povzpeli do stolpa in spomenika na Avali in se družili z našimi gostitelji, PSK Pobeda. V nedeljo so nas prijatelji, planinci PSK Pobeda popeljali na ogled parka Kalemegdan, na Dedinje, v Hišo cvetja in muzej. Pogostili so nas s kosilom v njihovih društvenih prostorih in nas pospremili na ogled cerkve Svetega Save. Poslovili smo se in se podali napot domov. V Novo mesto smo prispeli okoli devete ure zvečer. Polni čudovitih spominov.

Zahvala predsedniku Pohodniškega društva Novo mesto, Martinu Luzarju, za več kot odlično organizacijo in izvedbo aktivnega dopusta. Hvala vodnikom društva, ki so kakorkoli sodelovali pri izvedbi, voznikoma avtobusa, Marku in Janezu, ki sta nas varno vozila po vseh naših poteh. Hvala prijateljem planincem v Severni Makedoniji in Srbiji, ki so nas sprejeli, pogostili, nas vodili. Hvala tudi Mestni občini Novo mesto za podporo pri izvedbi programa.

Hvala vsem udeležencem, ki ste s svojo prisotnostjo obogatili in popestrili dopustniške dni, najboljši ste.

Čudovit dopust od prvega do zadnjega trenutka, ki se je iz dneva v dan stopnjeval. Težko ga bo preseči.

 Zapisala: Marjeta Mlakar

12345678Next