Silvestrovanje 2026

Življenje je neprecenljivo darilo, ki nam je podarjeno brez navodil, brez garancije, ampak z nešteto možnostmi. Med najlepšimi teh možnosti so ljudje, ki jih srečamo na poti, prijatelji. Njihova prisotnost je kot svetloba, ki prodre skozi temne oblake in gosto meglo. Ko se zberejo, prinesejo sonce, tudi v najbolj turobnem, hladnem, deževnem dnevu.

 Prav takšni ljudje, člani Pohodniškega društva Novo mesto, smo se v petek zbrali v Kaplerjevem mlinu, na silvestrovanju. Resda že krepko v novem letu, vendar, za praznovanje, za voščila, za lepe želje ni nikoli prepozno. Kar triintrideset se nas je odzvalo vabilu. 

Po dobrodošlici z aperitivom in pogačo, ob glasbeni spremljavi ansambla, je sledilo prijetno druženje. Večerja, ki so nam jo pripravili gostitelji, je bila okusna in obilna. 

Ob glasbi so nas zasrbeli podplati in smo veselo zaplesali.

Seveda smo si imeli tudi veliko za povedati, z vseh strani je bilo slišati prijeten klepet, obujanje spominov na preteklo leto, prehojene poti in načrtovanje novih, v letu, ki se je komaj začelo.

V prijetni družbi čas zelo hitro mine, bližala se je polnoč in počasi tudi slovo, z obljubami, da se kmalu snidemo na kateri od načrtovanih tur.

Iskreno bi se zahvalila Kmečkemu turizmu Kaplerjev mlin za res okusno pogostitev in prijazno postrežbo.

Zahvala gre tudi članicam PD NM, ki so pripravile peciva za sladkanje ob kavici, Namki, Aneli, Tanji, Marjeti.

Ne smem pozabiti na ansambel, ki nas je cel večer zabaval, z glasbo in petjem. Hvala vam in se priporočamo za naslednjič.

Nenazadnje gre velika zahvala Božu, za organizacijo silvestrovanja in vsem vam, ki ste se odzvali vabilu. 

Hvala !

Zapisala : Marjeta Mlakar

 

 

Planinska urica - Treking po Nepalu in Mera Peak Central 6461m

S prvo letošnjo planinsko urico, ki smo jo pripravili v četrtek 8. januarja, nas je Šentjernejčan Rok Hočevar z besedo in sliko popeljal v slikoviti Nepal, v osrčje najvišjega gorstva na svetu, v Himalajo.

Sprehodili smo se po prestolnici Katmandu, iz prve roke spoznali eno najnevarnejših letališč na svetu –  letališče Tenzing-Hillary v gorskem mestecu Lukla, obiskali majhne gorske vasice in planinske postojanke (čajnice), prečkali prelaze, prenočili v šotoru na pečini malo pod 6000 metri in na koncu osvojili najvišji treking vrh na svetu - Mera Peak Central 6461m.

Spoznali smo kaj potrebujemo za tako tritedensko dogodivščino, kakšne so priprave ter kaj vse te lahko na taki odpravi preseneti. Gibanje na tako visoki nadmorski višini in v nizkih temperaturah tako lahko na primer spremljajo glavoboli, oteženo dihanje oz. občutek pomanjkanja zraka in »hlastanje« po njem, omotica, slabost tudi ozebline, ipd.

Prizori ujeti v slike so bili skoraj pravljični, v daljavi pa se nam je na nekaterih pokazal tudi sam Mount Everest.

Zimske urice se je udeležilo 26 poslušalcev, ki je bilo nad njegovo sploh prvo predstavitvijo zelo navdušeno.

 

 
20260108_180441.jpg20260108_184024.jpg20260108_184944.jpg20260108_190247.jpg20260108_195032.jpg20260108_195049.jpg614062457_1480480937417349_5839445642140148921_n.jpg

Uršlja gora

Na soboto, 3. januarja 2026, smo se planinci PD Novo mesto zbrali na našem prvem pohodu v letošnjem letu in se podali na 1699 m visoko Uršljo goro (Plešivec), razgledno goro med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. Zbralo se nas je 17 udeležencev. Na vrhu stoji planinski dom, Uršlja gora pa se ponaša z najvišje ležečo cerkvijo v Sloveniji – cerkvijo sv. Uršule – ter tudi z najvišje ležečim slovenskim čebelnjakom.
 
Zbrali smo se pri OŠ Bršljin ob 6. uri in se odpeljali prek Ljubljane, Velenja in Slovenj Gradca, kjer se nam je pridružila domačinka Tanja Slatinek, planinska vodnica PD Slovenj Gradec. Na pot proti vrhu smo se podali skozi Kozarico.
Na vrhu smo uživali v čudovitih razgledih. Kljub nizkim temperaturam nas je spremljalo sončno vreme, ki nas je lepo grelo. V planinskem domu smo si privoščili počitek in okrepčilo, nato pa smo naredili še kratek postanek v cerkvi ter se nato krožno čez Kal spustili do izhodišča. Skupno smo uspešno prehodili 13,1 km ter premagali 939 m višinske razlike.
 
Preživeli smo še en čudovit dan, ustvarjen za nove lepe spomine – kajti prav ti so tisti, ki ostanejo za vedno. Naj jih bo čim več!
 
Anela Pezdirc
 

Koglo 404m

Zbirno mesto za tokratni pohod je bilo pri OŠ Šmarjeta, kjer se nas je zbralo 43 pohodnikov. Od tod pa smo se podali na 404 m visoko Koglo. Pot nas je sprva vodila skozi travnike do naselja Brezovica kjer smo travnato podlago zamenjali za makadam v nadaljevanju asfalt. Megleno jutro ni ravno obetalo lepega dneva a to ni vplivalo na vzdušje pohodnikov. V prijetnem klepetu, s nekaj postanki, smo prispeli do prve znamenitosti in sicer kapele, ki je posvečena blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Na kratko par besed o njegovem življenju in že smo nadaljevali do naslednjega zgodovinskega obeležja. Namreč v letu 1943 je na Koglem delovala partizanska bolnišnica in v spomin na te čase je na objektu postavljena spominska plošča. In tako smo v lahkem tempu prispeli na vrh Kogla, do cerkve sv. Lenarta. Tukaj smo bili pohodniki deležni toplega napitka in slastnih rogličkov, ki jih je pripravila in nas  pogostila naša članica Marjeta. Po daljšem postanku in obveznem slikanju smo se podali proti Gorenji vasi, da pa le ne bi bilo preveč asfaltne poti smo še malo skrenili v gozd in tako prispeli na naše izhodišče. Še nagovor udeležencev, voščilo ob bližajočih se praznikih in naš pohod je bil zaključen.

 Zapisal: Božo Mlakar

Kopitnik 914m

Sobota je dan, ki ga lahko zelo prijetno izkoristiš, da narediš nekaj dobrega zase in še za koga.

To soboto smo se z Mladinskim odsekom Pohodniškega društva Novo mesto odpravili na pohod. Prvotni cilj so bili Primorski Golaki. Zaradi slabe vremenske napovedi, smo se raje podali v Zasavje, na Kopitnik. Z avtobusom se nas je 56 pohodnikov, mladih in mladih po srcu, pripeljalo do Zidanega Mostu. Nadeli smo si pohodniško opremo in začeli ……. Kar strm prvi vzpon je pospešil dihanje in utrip srca. Pot nas je na mestih malo »šparala« in suvereno smo premagali tudi vzpone. Seveda z vmesnimi postanki. Narava je poskrbela za mehko listnato preprogo in čudovito melodijo šumečega listja, ki nas je spremljal celo pot. Povzpeli smo se do sedla in nadaljevali na vrh Kopitnika. Tu smo v manjših skupinah, ker na vrhu je res malo prostora, uživali v čudovitih pogledih. Na Kozjansko, na Zasavsko, na okoliške hribčke in gričke. Kopitnik je dobil takšno ime zaradi svoje oblike, podkve. Po obveznem slikanju smo se spustili do koče, kjer smo si privoščili daljši počitek, za malico, pijačo, kavico in otroci za igre z žogo. Nakar smo se po krožni poti spustili v Rimske Toplice, kjer nas je že čakal naš voznik Marko in avtobus. Prijetno utrujeni, vendar zadovoljni in izpolnjeni s čudovitimi trenutki, smo se v popoldanskih urah vrnili nazaj, v Novo mesto. Čudovit dan, za dušo, srce in telo. Čudoviti jesenski gozd, pljuča predihana s čudovitim zrakom do zadnjega mešička, odlična družba, sproščeno in prijetno vzdušje, povezovanje generacij …… s temi besedami bi lahko opisala sobotni pohod. Hvala vsem, ki prispevate svoj delček k vsemu temu.

Zapisala:

Marjeta Mlakar