Planirano turo na Bavški Grintavec sem moral zaradi slabega vremena v soboto najprej prestaviti na nedeljo, kasneje pa odpovedat. Kot nadomestilo sem prijavljenim ponudil Cjajnik. Tako se nas je 5 udeležencev podalo čez mejo v sosednjo Avstrijo, točneje do planinske koče Košutahaus, ki se nahaja na severni strani pod grebenom Košute. Tam je bil tudi začetek našega vzpona in seveda cilj, saj je šlo za krožno turo. Najprej skozi gozdiček, pa skozi rušje in na koncu po melišču smo se povzpeli do izhodišča plezane poti. Na izhodišču smo si nadeli čelade in komplete za samovarovanje ter zagrizli v steno. Po približno dveh urah smo dosegli v meglo zavit vrh Cjajnika. Po krajšem postanku in malici nas je čakal še zelo zahteven sestop z vrha proti grebenu Košute, ki se s severne strani strmo dviguje in ločuje Slovenijo in Avstrijo. Nadaljevali smo po razgibanem grebenu Košute čez Macesje. Sledil je še zadnji vzpon na Košutnikov Turn. S Košutnikovega Turna smo se vrnili pod vznožje zadnjega vzpona, nato pa nas je čakal zelo zahteven in atraktiven sestop po ferati. Kaj kmalu nas je pričakala še atrakcija dneva, pravi viseči most, preko katerega smo se preselili na sosednjo malo manj krušljivo steno in se po njej spustili na melišče. Sledil je spust po melišču do prvih grmičkov, v nadaljevanju pa skozi gozd nazaj na izhodišče.

 

Tekst in fotografije Martin Luzar

Naše društvo je prevzelo na prošnjo vodstva planinske zveze  pot za turno kolesarstvo od Krške vasi do gradu Podsreda. Pot poteka po delu planinske poti in po enem delu tudi po evropski peš poti, zato se tudi drugače rišejo markacije. Kjer poteka samo kolesarska pot je markacija belo modra (pedalo), kjer pa poteka po planinski poti je pa pod markacijo modra črta kar pomeni da je ta pot namenjena pešcem in kolesarjem.

Kjer je bilo možno smo nalepili nalepke, drugje smo pa narisali markacije in smerne puščice in obsekali veje. Obnovili in popravili smo vse markacije na tej poti ker so prejšnji skrbniki te poti imeli slabo narejeno.

Pot je sedaj urejena, postavili bomo pa še smerne table na tej poti, tako da bo še bolje označena.

 

Zapisal: Pavel Golob

Fotografije: Igor in Pavel

 

V soboto, 20.6.2020, se nas je 20 planincev zbralo pred OŠ Bršljin in se z osebnimi avtomobili odpeljalo na Pokljuko. Naš pohod smo začeli na planini Zajavornik. Po slabi uri smo prispeli do Blejske koče na Lipanci, kjer smo si privoščili krajši počitek. Za vzpon do vrha Debele peči smo potrebovali uro in pol. Ker je bilo na vrhu precej vetrovno smo se na hitro fotografirali in požigosali knjižice in se po isti poti vrnili do Blejske koče. Sledil je daljši počitek za okrepčanje in nato spust do naših vozil in vrnitev domov, kamor smo prispeli ob 18.30. Kljub slabši vremenski napovedi smo turo opravili brez dežja.

 

Zapisal in fotografiral: Branko Dolinar

Za nami so težki meseci COVID-19 in časa, ko je življenje obmirovalo in smo bili izolirani drug od drugega. Ker po razglasitvi konca epidemije, še vedno ne moremo optimalno potovati z avtobusi, smo za zaključek tečaja za GS 2020 izbrali Machovo učno pot v okolici Novega mesta.  Leta 2015 jo je uredilo  Društvo Machova dediščina pod Gorjanci. Namenjena je spoznavanju in ohranjanju naravne, kulturne in zgodovinske dediščine Novega mesta skozi življenje in delo vizionarske češko-nemške družine Mach. Johann Mach, izobražen humanist in poznavalec naravoslovja, je leta 1862 kupil graščino v vasi Veliki Slatnik in se tja preselil s svojo družino. Upal je, da se bo šibko zdravje sina Ernesta okrepilo v lepem in mirnem okolju s slatinami (od tod imeni vasi Mali in Veliki Slatnik).  Johann Mach je v drugi polovici 19. stoletja tu gojil sviloprejskega metulja jamamaja, sin Ernest Mach pa je bil znanstvenik, fizik in filozof svetovnega formata. Po njem se imenuje Machovo število, ki ga še danes uporabljamo za opis hitrosti letal.

Učna pot je lahka in krožna, sicer pa je dolga 9069 km. Vije se ob Slatenskem potoku, njegovih številnih pritokih in meandrih in po čudovitem in bogatem gozdu ter pogledom na Gorjance, ki jih je tako opeval Janez Trdina. Ob poti  smo spoznali naravno dediščino, zgodovino in kulturo preteklega časa.  

Vodil nas je domačin g. Marjan Hren, ustanovitelj društva Machova dediščina pod Gorjanci, avtor poti ter knjige in dobitnik nagrade občine Novo mesto za to delo.

Na prvem delu letošnjega tečaja v Kočevju smo spoznali nekaj tujerodnih rastlin, na tej učni poti pa še metulja jamamaja, ki se je od tu razširil po Evropi.

Ni naključje, da smo se  podali na to učno pot ravno 6. 6. 2020, ko je bila sicer načrtovana druga naravovarstvena ekskurzija v Prekmurje, saj smo dva dni prej  obeležili SVETOVNI DAN OKOLJA s poudarkom na ohranjanju ekosistemov, zlasti pa ohranjanju gozdov. Ta teden smo obeležili tudi teden gozdov. O namenu tedna gozdov nam je spregovorila Tina Kotnik, dipl. ing. gozdarstva, članica PD Kočevje. Strinjali smo se, da imamo naravo eno samo. Naša naloga je, da jo čuvamo in ohranjamo, da nam ne bo odgovarjala z raznimi naravnimi katastrofami, tudi virusnimi krizami.

Na naravovarstveni ekskurziji so se nam pridružili tudi predsednik PZS dr. Jože Rovan z ženo in predsednik MDO Dolenjske in Bele krajine Rudolf Skobe.

Po ekskurziji smo v prijetnem gostišču na Malem Slatniku slovesno podelili značke in izkaznice GS kar 30 novim gorskim stražarjem, ki prihajajo iz 9 različnih planinskih društev. To je že 13. tečaj po vrsti v MDO PD Dolenjske in Bele krajine. Štirje tečajniki, ki so manjkali zaradi bolezni ali službenih obveznosti, bodo tečaj zaključili na naslednji naravovarstveni ekskurziji.

Po kosilu smo se kar nekaj časa zadržali ob sproščenem klepetu in načrtovanju novih naravovarstvenih akcij. Lepa in mila kulturna krajina Dolenjske, bogata zgodovina, predvsem pa gozdovi, so nas navdušili.

Zapisala: vodja tečaje Rozi Skobe, 6.6.2020
Foto: Rozi F. Skobe, Stane Vidovič, Rudolf E. Skobe