V soboto 15. maja 2021 smo članice in člani Pohodniškega društva Novo mesto izvedli 9. redni letni zbor članov v objemu gozdov Kočevskega Roga, na vrtu Čebelarskega doma v Podstenicah.

Pred zborom članov so se nekateri udeleženci povzpeli do vrha Roga z začetkom pohoda ob 10.00 uri. Po povratku pohodnikov s pohoda so sledile priprave na zbor in postrežba okrepčila udeležencem zbora ob njihovi dobrodošlici. Na zboru je bilo prisotnih 38 članov. Po otvoritvenem pozdravu predsednika, izvolitvi delovnega predsedstva, verifikacijske komisije, overovatelja in zapisnikarja so sledila poročila o delu društva v letu 2020. Z veseljem smo prisluhnili tudi planom za bodoče delo društva v letu 2021. Poročila in plani so bili potrjeni. Zbor se je nadaljeval z razrešitvijo starega vodstva. Ob tej točki se je v znak zahvale za zasluge pri vodenju društva obdarilo dosedanjega predsednika Antona Markoviča.

Po predstavitvi kandidatov je bil za novega predsednika društva izvoljen Fredi Bančov. Zbor članov je izvolil tudi Upravni odbor: dva podpredsednika – Martin Luzar in Robert Bozovičar, tajnik – Dragana Duvnjak, blagajnik – Anton Markovič, dva dodatna člana upravnega odbora (A. Markovič, P. Golob), člane častnega razsodišča – Djorjde Vučković, Irena Pucelj, Pavel Golob in člane nadzornega odbora – Silvo Fir, Jožica Jerman, Marija Jeršin. Zbor članov se je informiral o načelnikih odsekov. Zaradi izjemnih zaslug pri razvoju društva je zbor članov dodelil Antonu Markoviču naziv častni predsednik društva. 

Ponosni, da smo kot prvo društvo v letu 2021 uspešno izvedli zbor članov v idiličnem okolju in ob lepem vremenu, smo skladno z ukrepi nadaljevali naše prijetno druženje in klepet ob manjši pogostitvi, ki smo jo pripravili člani.

Zahvala vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi zbora. Posebna zahvala Čebelarskemu domu za nudenje prostora.

Planinski pozdrav

Zapisala: Klavdija Dolinar

Fotografije: Klavdija Dolinar

V soboto zjutraj smo se zgodaj zbudili in z avtom smo se odpeljali v Kočevje. Na začetku poti smo se razdelili na 3 skupine. Razšli so se na sedlu med Krempo in Krokarjem. Naša skupina je šla najprej na najvišji vrh Krokar, drugi dve skupini pa sta šli na Krempo. Na vrhu smo imeli malico. Potem smo mi šli na Krempo drugi dve skupini pa na Krokarja. Na poti do avtov smo se počakali na sedlu. Potem smo se z avti odpeljali do Reškega jezera. Tam smo spet malicali in počeli različne dejavnosti (oponašali orla, gledali z daljnogledom...).  Naša zadnja točka pa so bile Željnske jame. Jame so bile zeli zanimive saj so v njih bile še manjše jame, ki so bile tako ozke da si se moral skloniti da si prišel do njih. Željnske jame pa so bile naša zadnja točka, po utrujajočem dnevu smo šli domov.

Zapisal: Maks Makše 6. razred

Fotografije: Roman Makše

POHOD PO DELU RUDOLFOVE POTI S ČISTILNO AKCIJO

Mladinski odsek Pohodniškega društva Novo mesto je skupaj z Mestno občino Novo mesto organiziral v četrtek , 22. aprila 2021, pohod po delu Rudolfove poti s čistilno akcijo.

Pohoda se je udeležilo 40 pohodnikov, ki so v skupinah po deset skupaj z vodnikom prehodili 8 km pot, občudovali zeleneč gozd, spomladanske cvetlice, prisluhnili petju ptic, žuborenju potoka,, Z Daljnega vrha pa smo se zazrli v Novo mesto in Gorjance za njim. Razgled nas je navdušil. Seveda ni manjkal tudi za otroke najljubši del pohoda – malica. Med hojo smo pobirali smeti, ki pa jih ni bilo veliko, kar kaže na osveščenost in skrb pohodnikov, otrok za čisto naravo. Mnogo več smeti bi nabrali, če bi čistili ob cestah, parkiriščih, kamor odmetavajo smeti iz avtomobilov. Med krajšim počitkom, pred zadnjim vzponom smo z otroki odigrali še gibalno igro Hiška in se za hip postavili za skupno fotografiranje z nabrano vrečo smeti. Mladi planinci so dobili še žig v planinski dnevnik. Hvala vsem, ki ste se udeležili pohoda in prizadevno čistili.

 

Zadovoljni s prijetno in koristno preživetim popoldnevom, smo se razšli z obljubo, da bomo še šli kam skupaj na pohod. 

 

Zapis in fotografije: Majda Markovič

Čeprav nisem bila zadovoljna z obdobjem, ko smo morali biti v karanteni, sem vseeno potegnila iz tega obdobja tudi nekaj dobrega. Z mami in včasih tudi bratom in starejšo sestro smo vsak dan hodili po Gorjancih in odkrivali čare naravnega bogastva, ki ga nudi Slovenija. Zastavili smo si tudi cilj, da gorjanško Špilarjevo špico obiščemo vsaj 100 krat v tem letu.

V prejšnjem tednu pa me je mami razveselila z novico, da se morda pridruživa planincem Pohodniškega društva iz Novega mesta, saj so na družabnem omrežju objavili, da bo organiziran pohod po poti 4ih slapov na Bohorju.

Ker je bilo vreme kar naklonjeno, sva se odločili, da res greva.

V soboto, 20. marca 2021, sva bili ob 9.uri pred trgovino na Senovem, kjer je bilo zbirno mesto. Nato smo se zapeljali do vasice Jablance, ki je bila naše izhodišče. Glavni vodnik Igor nas je prijazno pozdravil in nam zaželel prijeten dan. Nato smo se razdelili v skupine po 10 in ustvarili mehurčke. Vodniki so nas ves čas spodbujali in pazili na našo varnost. Prvi slap, ki smo si ga ogledali je bil Bojanca. Plezali smo celo po klinih in se držali za zajlo. Zame je bilo to res pravo doživetje. Naš vodnik mi je pripovedoval o rastlinah in pokazal mi je tevje, pljučnik, jetrnik, gorsko reso in mi pripovedoval o zanimivih doživetjih planincev. Po precej napornem vzponu smo se sprehodili do hribovske kmetije, kjer se ukvarjajo z ogljarstvom. Mladi ogljar nam je razložil, kako nastane oglje, na katerem tako radi pečemo meso na poletnih piknikih. Postregli so nam s pijačo in krompirjem, pečenim v žerjavici.

Nato smo se odpravili do naslednjega slapu, ki se imenuje Pekel. Spet smo ostali brez besed ob tej naravni lepoti. Pot nas je nato peljala mimo še ene hribovske vasice naprej do slapu Ubijavnik. Na tokratnem pohodu smo si zaradi situacije lahko ogledali le tri slapove. Sama sem bila tudi več kot navdušena nad Ajdnimi pečmi , iglo in legendo o kruti mami, ki jo je povedala gospa Majda. Okamenelega obraza prestrašene deklice pa nismo videli.

Pred prihodom na cilj, nas je presenetila še snežena ploha. Ob upoštevanju vseh ukrepov , smo se pogreli z dobrotami planinske koče na Bohorju. Postregli so nam tudi domač jabolčni zavitek.

S tem naša pot še ni bila končana. Na poti nazaj smo splezali še do Petrove skale, si ogledali partizansko bolnišnico, kjer kar nisem mogla verjeti, da so se v tako skromnih razmerah, dogajale tako zelo težke operacije partizanov.

Na izhodiščno točko smo se vrnili okoli 18.ure in vsi polni krasnih vtisov, odšli domov.

Komaj čakam na naslednji pohod društva. Upam, da z mami uspeva iti zraven in napolniti najin nahrbtnik planinskih vtisov še z enim pohodom.

 

Zapisala:   Luna Goršek, 11 let

Fotografije: Marjana Meznarčič in  Igor Cibic