Snežna jama in Raduha 18.09.2022
Snežna jama in Raduha 18.09.2022
26 članov pohodniškega društva Novo mesto smo se v nedeljo, 18.9. ob 7. uri zbrali na parkirišču Osnovne šole Bršljin in se s tremi kombiji odpravili proti Mozirju, Snežni jami in Raduhi.
Vožnja, ki je trajala dobri dve uri, je potekala brez zapletov in v prijetnem vzdušju.
Okoli 9.30 smo prispeli na parkirišče pod Snežno jamo, kjer smo se opremili za ogled jame in za pohod proti vrhu Raduhe.
Pred jamo nas je pričakal vodič, jamar, ki nam je povedal nekaj o zgodovini in odkritju Snežne jame.
Jama se nahaja na nadmorski višini 1500m, in je ena najveličastnejših gorskih jam na svetu. Odkrita je bila pozno, šele leta 1981.
Vodnik nam je razdelil karbidovke in odpravili smo se v globino. Po lestvah navzdol do prvega dela jame, ki je osvetljen. Prikazale so se nam čudovite kreacije narave, reke, ki je včasih tekla po tej poti. Kapniki, zavese, stari menda tudi 14 milijonov let. V ledeni dvorani smo videli ostanke treh ledenih stebrov, nato pa se podali v neosvetljen del jame. Jama meri v dolžino dobrih 1300m in je 80m pod površjem. Za oglede je urejenih 800m jame.
Na koncu jame smo ugasnili svetila in si pričarali popolno temo. Bolj prijetno je bilo doživeti ta občutek popolne teme v družbi, kot pa, če bi bil popolnoma sam.
Vrnitev na površje je potekala malo hitreje in mislim, da smo si kar oddahnili, ko smo zagledali dnevno svetlobo.
Kratko smo še postali, pomalicali in se odpravili, da dosežemo vrh Velike Raduhe, ki meri 2062mnv.
Velika Raduha je z svojo višino najvišji vrh Raduhe, pogorja, ki se strmo dviga vzhodno od Robanovega kota. Z vrha se nam odpre lep razgled na najvišje vrhove Kamniško Savinskih Alp ter Olševi, Peci, Uršlji gori, Travniku, Goltem ter večini vrhov nad osrednjim delom reke Savinje.
Na poti so se nam odpirali čudoviti razgledi, vreme nam je bilo res naklonjeno.
Prvi sneg ob poti in na poti niti ni bil presenečenje, glede na vreme prejšnjih dni.
Do vrha smo potrebovali kar dve uri. Pot je bila na mestih spolzka, blatna in potrebna je bila previdnost. Ustavljali pa so nas tudi čudoviti razgledi, na zelene dolinice in zasnežene vrhove okoliških gora.
Priti na vrh je vedno veličasten občutek. Gora nam je dovolila, da se z njenega vrha razgledamo, da se za trenutek ustavimo in samo občudujemo vso lepoto, ki se nam ponuja z vrha. Tudi malica je prav pasala in požirek tekočine prav tako. Še skupinsko slikanje in odpravimo se v dolino. Tokrat po drugi poti, do koče.......
Tudi pri spustu je bila potrebna previdnost, zaradi razmer na poti. Malo je celo začel naletavati sneg, ples drobcenih snežink nas ni spremljal dolgo.
Noge so že postajale utrujene in ko smo zagledali kočo, smo se je zelo razveselili.
Lepo obnovljena koča na Loki nam je ponudila kratek počitek, pijačo, kavico, topel obrok.
Okrepčani, z novimi močmi, smo se odpravili do parkirišča , kjer so nas čakali kombiji.
Pot domov je minila, ob večjih postankih, kar hitro.
Zadovoljni, ker smo zelo lepo in prijetno izkoristili nedeljo, naredili nekaj zase, uživali v prijetnem druženju, , smo se , še vedno pod vtisi lepot Snežne jame in čudovitih razgledov z vrha Raduhe, odpravili vsak proti svojemu domu.
Zapisal: Božo Mlakar
Slikovno gradivo: Božo Mlakar
