PLANINSKA TURA NA ŠUMBERK

 V soboto, 15. 1. 2021, se nas je 19 planincev zbralo že ob 6.30, na železniški postaji Bršljin. Z novim, modrim vlakom smo se zelo udobno peljali do Velikega Gabra.

V hladnem  jutru smo se dobre volje podali na pot skozi še spečo vas. Ko smo zavili na kolovoz,  nam je pod nogami škripal zmrznjen sneg. Zasnežena pokrajina se je lesketala v prvih sončnih žarkih. Tiho smo hodili in uživali v lepoti narave. Ob obori smo postali in opazovali čredo košut in jelena, ki se je razkazoval v vsej svoji lepoti. Krajši strm vzpon nas je segrel. Nadaljevali smo po grebenu gozda, gozdnih jasah, ob ograjenih pašnikih, mimo osamljene kmetije, za vasema Dole in Gombišče. Po uri hoje se nam je prilegel počitek z malico iz nahrbtnikov. Siti, odžejani in spočiti smo nadaljevali z rahlim vzponom po Jakobovi poti do vasi Sela Šumberk. V vasi smo si ogledali jaslice v naravni velikosti, ki so jih postavili vaščani, vaški trg z vodnjakom, cerkev in vrtec. Vtisnili smo si tudi žig Jakobove poti. Nadaljevali smo po cesti, zavili v gozd na stezo, ki se je vzpenjala vse do razvalin gradu Šumberk. Navdušeni nad razgledom smo se razgledovali in prepoznavali videne vrhove, vasi. Vodnika Majda in Tone sta povedala nekaj zanimivosti o zgodovini gradu, grajski kapeli, grajsko legendo o zakleti princesi, o Josipu Jurčiču, ki je v svojih delih opisoval te kraje. Po skupnem fotografiranju smo se previdno spuščali po strmi, drseči stezi ob gradu, cerkvi. V gozdu je strmina popustila in hoja je bila prijetno sproščena. Pri kapelici, ob robu gozda smo postali in se ozrli nazaj proti gradu, ki kljub ruševinam, še vedno deluje zelo mogočno. Pohiteli smo skozi vas Arčelca do vasi Replje, kjer smo imeli v čebelnjaku čebelarsko dobrodošlico, malico, ogled čebelnjaka s kratko predstavitvijo življenja čebel. Ob prijetnem druženju smo si ogledali še dva filma s planinskih tur. Poleg zanimive gorske narave smo bili pozorni na poznane planince, ki so bili na posnetkih precej mlajši, brez pleš in sivih las. Čas neizbežno teče in nas neopazno spreminja. Ob 15.00 je po nas prišel avtobus in nas odpeljal nazaj v Novo mesto.

Zadovoljni z zanimivo zimsko turo, z novimi spoznanji, prijetnimi doživetji in sproščenim druženjem, smo odmislili utrujenost, težko zgodnje vstajanje, mraz, ki nas je še v mraku ščipal v lica. Za taka doživetja, se je splačalo potruditi in si hkrati tudi utrditi zdravje in dobro počutje.

 

Zapisala: Majda Markovič, fotografije: Tone Markovič in Marjana Meznarčič