Zimska pravljica na pohodu iz Mirne peči v Novo mesto, sobota, 20. januar 2024

Zima je čaroben letni čas in končno nam je narava namenila nekoliko snežink. Naš prvi pohod Mladinskega odseka Pohodniškega društva Novo mesto, v 2024 smo začeli še v temi, ko smo se ob 6.20 zbrali na železniški postaji v Bršljinu. Skrbni vodniki so nas prešteli kar 66. Z vlakom smo se odpeljali v Mirno Peč. Pokrajina je bila prekrila z belo odejo. Pogled se nam je najprej ustavil na prekrasni vasici Šentjurij, rojstni vasi Toneta Pavčka. Začelo se je daniti in priča smo bili prekrasnemu sončnemu vzhodu. Tako kot je obljubila učiteljica Simona, so vodniki naročili lepo vreme in sonček nas je božal celo pot. Potem smo se dvignili nad Šentjurij in nadaljevali pot po grebenu, se med vinogradi in zidanicami spustili v vas Hmeljčič. Pri Progarjevih smo imeli odmor za malico, ki smo jo prinesli v nahrbtnikih. Pijačo nam je priskrbela prijazna gostiteljica, ki nam je postregla tudi s slastno jabolčno pito. Majdina gostoljubna sestra Jelka nam je prijazno odprla vrata svoje hiše in nas razvajala s toplim čajem, svežimi kifeljčki, domačo salamo, starše pa tudi s kavico in kuhanim vinom. Za konec smo se spomnili mirnopeškega virtuoza na diatonični harmoniki, Lojzeta Slaka in skupaj zapeli V dolini tihi. Iz vasi Hmeljčič smo se po makadamski cesti spustili čez nekaj krtin, kot jih je slikovito opisala Majda, do Sel, kjer smo prečkali avtocesto in magistralko. Ob avtocesti smo se tokrat po celem snegu dvignili nad vkop Karteljevo in nadaljevali do ceste na Dobravo. Po gozdni stezi smo se spustili mimo naselja Brinje do Dol. Kamenc. Od tam smo prehodili še zadnji del približno 14 km dolge poti, do železniške postaje Bršljin. Pohod je bil čudovit, sproščujoč in ne zelo naporen (če odmislimo nekaj krtin, s katerimi so imeli več težav starši). Mislim, da je bil ta pohod lep začetek leta 2024.

 

SREČA

Sreča prebiva
v kakšni prijazni vasi
(v Šenčurju, v Šentjurju,
na Matajurju),
včasih počiva
na gozdnati jasi
ali se skriva
med prihodnjimi časi;
pazi, zdaj zdaj lahko predte sine
in te za roko prime!

Sreča stanuje za prvim ovinkom,
za sedmim vogalom,
pod zvezdnim utrinkom,
pod trinajstim kamnom;
pazi, ko kamen sreče odstraniš,
da se po nesreči ne raniš!

Sreča kroži okrog po stezicah
svoj krog za krogom,
morda pa stoji na tankih nožicah
pravkar pred tvojim domom.
Da ti postane družica,
ne reci ji zbogom,
a pazi, če vsega te hoče:
tudi od sreče se joče!

(Tone Pavček)

 

Zapisala: Zala Žura, udeleženka pohoda, učenka 9. razreda, OŠ Drska