2018-03-31 - Po poslednji poti skrivnostnega romarja

V soboto, dne 31.3.2018 je kljub dežju Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto uspelo pripraviti proslavo in pohod po poslednji poti skrivnostnega romarja Mirana Jarca. Na pokopališču v Starem Logu zdaj stoji spomenik pisatelju, pesniku, esejistu in prevajalcu Miranu Jarcu. Jarc je bil expresionist in leta 1920 poleg pesnika Antona Podbevška in slikarja Božidarja Jakca, pobudnik umetniškega gibanja Novomeška pomlad. Rodil se je 5. julija 1900 v Črnomlju, v Novem mestu obiskoval Gimnazijo in začel s prvimi literarnimi deli. Leta 1927 je izšla pesniška zbirka Človek in noč, ki velja za eno glavnih del slovenskega ekspresionizma. Po tem je izdal še dve pesniški zbirki. Njegov avtobiografski roman Novo mesto govori o grozotah vojne. Tako prva, kot druga svetovna vojna sta pustili na mlademu, čustvenemu umetniku velik pečat. Vojna ga je tudi vzela. V Roški ofenzivi, leta 1942, je na Pugledu padel pod sovražnimi streli. Njegovega groba niso nikoli našli.

O knjižnici Mirana Jarca in njegovem življenju nam je obširno povedala Darja Peperko - Golob, o zadnji poti našega literata pa Marija Staniša – Mimi. Kako je nastala pohodna pot nam je razložil vodnik Pohodniškega društva Novo mesto Martin Luzar. Ves dogodek sta spremljala radio Krka in TV Vaš kanal. Potem smo lahko odšli na deset kilometerski pohod. Sami planinci in predstavnica knjižnice Nataša Franko. Pravijo, da ni dobrega in slabega vremena. Vreme je, zmeraj. Tudi ta dan je bilo. Deževno in hladno. S pokopališča smo odšli proti Staremu logu, sredi vasi zavili na desno po blatnem kolovozu v gozd. Zaradi močnega vetra, smo dežnike pustili pod osamljenim drevesom, saj smo bili mokri že med proslavo. Pot je zanimiva, malo kolovozov, makadama, gozdnih poti in »jelenovih bobkov«. Nekaj časa smo hodili tudi po roški Medvedovi poti, saj so bile markacije medvedove šape na večih drevesih. Skozi vas Cesta smo se ves čas vzpenjali, dokler nismo dosegli Pugled 645m visoki neizraziti vrh. Tu smo pod razvalinami cerkve prišli do kraja, kjer je umrl naš pesnik. Čas je bil za kratek pogovor, sendvič iz nahrbtnika in malo čaja iz termovke. Dež pa nas je neusmiljeno močil in nadaljevali smo proti spomeniku padlim neznanim borcem in naprej mimo vasi Žiben nazaj do naših marel in v Stari log.

Kljub deževnemu vremenu je bil pohod poučen in zanimiv. Izvedeli smo veliko o naših umetnikih tistega časa, njihovem življenju in delih, pot pa je zanimiva, dobro označena in primerna za vsakogar. Nekje, med potjo, smo tudi slišali pritajeno pripombo: »Ti pa niso iz cukra!«

Zapisal: Miran iz Boršta

Fotografije: Miran, Igor in Tine