Postavljanje drogov za smerne table

Na naši planinski poti Stari log Pugled Stari log smo kljub slabemu vremenu postavili šest drogov za smerne table. Letos imamo srečo da ni tako mrzla zima, če bi bilo zmrznjeno in sneg nebi mogli postavit drogov. Je pa vetrolom naredil veliko škode, veliko je dreves padlo na pot tako da smo tudi že danes malo očistili pot. Ostalo bomo pa očistili do meseca marca ko imamo otvoritev poti in takrat bodo tudi smerne table na drogovih. Delali smo sedem ur.

Zapisal. Pavel Golob

Fotografije: Igor Pucelj in pavel Golob

V soboto, 6.1. se nas je 14 planincev odpeljalo do Gozda pod Kriško goro, kjer smo začeli vzpon na Kriško goro. Po zelo težki in precej ledeni poti smo se povzpeli do koče na Kriški gori. Po daljšem počitku smo nadaljevali pot proti Tolstemu vrhu. Ves čas vzpona je bilo megleno in vetrovno, pa tudi težak in moker sneg nas je zelo oviral. Na vrhu smo se fotografirali in zaradi vetra in megle hitro nadaljevali. Do našega izhodišča smo se spustili preko Ježe. Tudi spust je potekal v težkih razmerah. Po sedmih urah smo se vrnili na izhodišče, se malo okrepčali in se vrnili domov. Kljub zelo neprijetnemu vremenu in zahtevnim razmeram smo bili zelo zadovoljni s turo.

Zapisal: Branko Dolinar
Fotografije: Željko Ivekovič, Miran Jenko in Branko Dolinar

Vsako leto Mladinski odsek Pohodniškega društva Novo mesto organizira turo, na kateri se del poti peljemo z vlakom. Tudi letos smo se odpeljali do Ivančne Gorice. Vremenska napoved ni bila najboljša in nekaj planincev se je ustrašilo slabega vremena. Zbralo se nas je 32 najpogumnejših, ki nas ne prežene še tako slaba vremenska napoved. V Ivančni Gorici nas je počakal prijatelj Aco, ki nam je organiziral spoznavanje znamenitosti ob poti. Najprej smo se sprehodili do vasi Vir pri Stični. Ob poti je bil tudi mali živalski vrt, kjer so nas pozdravile razne živali. V vasi Vir nas je pričakala gospa Tatjana Kordiš, ki nam je predstavila znamenitosti kraja. Najprej smo si ogledali Virski potok, kjer so prvič odkrili človeško ribico. V meglenem jutru, malo hladnem in na novem zapadlem snegu smo se odpravili naprej proti Gradišču.
Ogledali smo si obrambni zid naselja Cvinger iz halštatskega časa, ki je bil v železnodobni dobi eno med največjimi na Slovenskem. Predvidevajo, da je v gomilah več kot 10000 grobov. Počasi smo se dvignili na konec vasi in prispeli do kmečkega turizma Grofija, kjer so nas pričakali s čajem. Prijazna gospodinja Majda nam je predstavila zgodovino kmetije in sedanji utrip na kmetiji.
Mladi planinci so uživali v novo zapadlem snegu, ki je bil za mlade nožice kar hladen. Zahvalili smo se Tatjani in Majdi za predstavitev zgodovine kraja in nadaljevali proti vrhu Gradišča. Pot je bila malo zasnežena in blatna. Skozi meglo nas je začelo spremljati sonce. Še malo in smo bili pri koči, kjer nas je lepo sprejel oskrbnik Maks s svojo ekipo. Malo smo se okrepčali, napisali in požigosali dnevnik in občudovali lepo kočo in skulpture okoli nje. Maks nam je še razkazal cerkev in značilnosti Gradišča, kjer je veliko kraških jam. Še skupna fotografija in smo krenili na drugo stran hriba, proti Šentvidu pri Stični, kjer nas je pričakal avtobus in nas zapeljal nazaj v Novo mesto.
Naredili smo si lep dan. Lepo vabljeni na naslednji pohod mladinskega odseka našega društva, ki bo v soboto, 17. februarja, ko bomo hodili po Machovi poti. Pridružite se nam, lepo nam bo in spet bomo spoznali košček naše domovine.

Zapisal: Tone Markovič
Fotografije: Željko Ivekovič, Igor Pucelj in Tone Markovič

V močno zasneženem jutru in ob ne ravno lepi vremenski napovedi se nas je pred OŠ Bršljin kljub temu zbralo 7 udeležencev letošnjega dvodnevnega dogodka v Tamarju, dva pa naj bi se nam pridružila v Tamarju. Z vmesnim postankom na ljubljanskem Barju smo se odpeljali do Rateč. Zaradi velike količine novozapadlega snega so se trije udeleženci odločili, da bodo tradicionalni vzpon na Peč (tromeja) izpustili in se odpravili direktno v Planico, ter naprej v Tamar. Tam so si ogledali muzej z zgodovino planiških skokov, vadbeni center in malo pokukali na dogajanje ob skakalnicah. Nadaljevali so do doma v Tamarju. Preostali pa smo se odpravili proti tromeji. Že po nekaj korakih nas je prijazni domačin opozoril, da bo verjetno potrebno kar celotno pot pregaziti ''v celega''. Na žalost smo že pri zadnji hiši spoznali, da bo temu res tako. Pa ne samo to. Na poti je bilo ob novozapadlem snegu, katerega je bilo krepko čez koleno tudi ogromno podrtega drevja, kar je še oteževalo naše napredovanje. Po dobrih dveh urah smo uspeli priti do odcepa, ki vodi proti planinskemu domu pod tromejo. Ta je seveda že dalj časa zaprt. Mi smo se odločili za nadaljevanje in izmenjaje se spredaj nadaljevali proti cilju. Snega je bilo vedno več in več. Na koncu že blizu poldrugemu metru. Kljub temu, da je do vrha ostalo le še dobrih 50 višinskih metrov smo obupali in se obrnili nazaj v dolino. Sestop je potekal relativno hitro. V Ratečah smo naredili krajši postanek za okrepčilo in že smo bili na poti v Planico, od tam pa kam drugam kot v Tamar. Dva kar peš, dva pa na smučeh. Do doma v Tamarju smo prispeli z nočjo. Tam so nam preostali udeleženci, tudi dva dodatna postregli z informacijami o prenočišču, cenami, hrani,... vse je bilo super. Po večerji pa še malo družabnosti in že je bila ura 10, ko je bilo potrebno spat.

V nedeljo nas je zbudilo čudovito jasno in mrzlo jutro. Nekako kar nismo mogli iz koče, ko smo izvedeli, da je zunaj -11. Kljub temu smo naredili plan kaj počet čez dan. Dogovorili smo se za sestop do Planice, eni peš, eni na saneh dva pa na smučeh. Tam smo se preobuli in preoblekli ter se odpeljali v Dovje. Pri Aljaževem spomeniku smo se ustavili in občudovali triglavsko skupino vršacov, ki nas je mamljivo vabila. A ostalo je le pri tem. Mi smo se odpravili naprej v Završnico. Sprehodili smo se okoli jezera in odšli na kosilo v znano gostilno Trebušnik. S polnimi trebuščki po kosilu pa nas je čakala še vožnja do novega mesta, kamor smo prispeli okoli 17. ure.

Zapisal vodja akcije, Martin Luzar

Fotografije. Fredi Bančov in Željko Ivekovič