Polhograjska Grmada (898 m)

V soboto, 16.12.2023, smo pohodniki Pohodniškega društva Novo mesto izvedli zadnjo turo mladinskega odseka v letu 2023. Tokratna izbira je bila Polhograjska Grmada. Skrbno načrtovana tura je tokrat privabila 53 pohodnikov. Od tega 18 nadobudnih planincev. Ob 7. uri smo se zbrali pred OŠ Bršljin, od koder smo se z avtobusom odpeljali proti Ljubljani, Polhovem Gradcu. Jutro se je prebujalo in nam vlivalo upanje na čudovit dan, kar se je v nadaljevanju tudi pokazalo kot čudovit sončen dan. Vožnja do našega izhodišča, ki je bil v Mačkovem grabnu je minila v prijetnem vzdušju. Med vožnjo je bila predstavljena zgodovina Polhovega Gradca in njene posebnosti. Z izhodišča smo se usmerili na pot, ki vodi proti kmetiji odprtih vrat – Mehačk, le ta vodi skozi gozd. Takoj smo zagrizli v strmino, ki je nekaterim pobrala kar nekaj moči. Na poti do Mehačka smo naleteli na manjšo oviro in sicer so bila na poti gradbena dela na vodo hramu. Tu je bila potrebna previdnost zaradi razmočenih tal, smo pa si  en drugemu pomagali in oviro uspešno premagali. Naredimo dva krajša počitka in že izstopimo iz gozda, kjer nas pričaka kapelica in v nadaljevanju kmetija. Nadaljujemo mimo kmetije proti vrhu. Lepa grebenska pot, deloma po travniku, deloma po gozdu nam postreže z prvimi razgledi na okoliške hribe. V bližini se nahaja cerkev sv. Uršule, nad njo pa se višje bohoti cerkev sv. Lovrenca na Polhograjski gori (842m). Kaj kmalu dosežemo Malo Grmado (853 m), ki pa jo samo prečimo in nadaljujemo po grebenu do vrha. Na vrhu se nahaja vpisna knjiga z žigi in razgledna plošča. Tokrat nismo bili prikrajšani za čudovite razglede, ki jih ponuja vrh. Opravimo krajši počitek, z gasilsko pa ovekovečimo ta trenutek. Že nadaljujemo proti kmetiji Gonte, tu imamo namreč planiran enourni postanek, ki ga izkoristimo za okrepčilo. Prijazni domačini so nam po želji, postregli z toplim obrokom, pijačo in sladico. V prijetnem ambientu in prijetnem vzdušju je predvideni čas kar prehitro minil in že se je bilo potrebno odpraviti na pot. Nadaljevali smo v smeri Mačkovega grabna, mimo kmetije Jelovčnik.  Skozi Mačkov graben teče istoimenski potok, ki nam je s svojim žuborenjem in slapovi popestril pot do našega izhodišča. Prijetno utrujeni in polni prijetnih vtisov smo se odpravili proti domu.

 

Zapisal: Božo Mlakar

Slikovno gradivo: Božo Mlakar, Tomaž Struna, Robert Bozovičar