Gora Oljka, sobota, 12. april 2025
V soboto, 12. aprila 2025, je Mladinski odsek Pohodniško društvo Novo mesto organiziral pohod na Goro Oljko, vrh osamelec nad Polzelo v Savinjski dolini.
Štirinpetdeset planincev, od tega kar triintrideset osnovnošolcev, se nas je zjutraj ob osmih zbralo pred Osnovno šolo Bršljin. Z avtobusom smo se odpeljali mimo Ljubljane, v Savinjsko dolino, do našega izhodišča, vasi Podgora. Po dobri uri in pol vožnje smo zapustili avtobus, pomalicali in se odpravili po Martinovi poti proti našemu cilju.
Pot je večinoma potekala po gozdu, mimo manjših zaselkov, z nekaj krajšimi strmejšimi deli. Prijetno je šumelo suho listje pod nogami, rahel vetrc je hladil ogreta lica. Ves čas nas je skozi krošnje dreves prijetno spremljalo sonce. Vreme nam je res šlo na roko, bil je čudovit pomladni dan. Med hojo smo opazovali prebujanje narave, bujno rastoče trave, cvetoče divje češnje, regrat in druge travniške rožice. Petje razigranih ptičkov in brenčanje čebel je bila spremljajoča melodija. Med prijetnim klepetom, vzpodbujanjem drug drugega, smo po uri in pol hoje, nekaj tudi križevega pota, zagledali veličastno cerkev Svetega Križa, z dvema zvonikoma, naš cilj. Še zadnji vzpon in odprl se nam je čudovit pogled na cerkev in kočo. Privoščili smo si izdaten počitek, za malico, za ogled cerkve, seveda tudi za skupinsko slikanje. Nazaj v dolino smo se odpravili delno po krožni poti, delno po isti, kot smo se vzpenjali. Na poti domov seveda nismo mogli mimo Trojan, privoščili smo si slastne krofe, sladoled in po kratkem postanku nadaljevali proti domu. Zgodil se je čudovit dan, sončen, srčen, popoln, v najboljši družbi, s čudovito energijo. Zagotovo bo ostal zapisan v najlepšem spominu.
Nihče nam spominov ne podari,
spomine si ustvarimo sami,
ko poslušamo svoje srce,
ki nas vodi po poteh,
kjer vlada veselje, radost in smeh.
zapisala: Marjeta Mlakar
