Tamar 8. – 9. februar 2019

Tokratno dvodnevno druženje v februarju je bil malo drugačno od dosedanjih. V petek 8. februarja se nas je 18 članov Pohodniškega društva Novo mesto z avtomobili odpeljalo do Vrbe na gorenjskem, kjer smo se udeležili tradicionalnega ''Pohoda po Poti kulturne dediščine Žirovnica '', potem nadaljevali na ustaljeno lokacijo do doma v Tamarju.

 

  1. dan: Po ogledu rojstne hiše našega največje pesnika dr. Franceta Prešerna in plačilu startnine so nas ob tržnici domačih dobrot in izdelkov na pot pospremili člani ansambla ''Kdr Voč''. Najprej nas je pot vodila po kolovozu do Žirovnice, kjer stoji rojstna hiša Matije Čopa. Ogledali smo si muzejsko hišo v kateri se nahaja stalna razstava Muzejska soba Ajdna in projekcijo novega igrano dokumentarnega filma Ni ga lepš’ga kraja. Nadaljevali smo skozi Žirovnico, s krajšima postankoma pri čebelarstvu Noč in OŠ Žirovnica na Zabreznici, pred katero stojijo spomeniki petim velikim možem teg koščka naše domovine. Pot nas je vodila naprej do Breznice, kjer smo si ogledali spominski čebelnjak Antona Janše. Pri čebelnjaku smo bili deležni degustacija medenih dobrot Čebelarskega društva Anton Janša Breznica. Nadaljevali do Draslovč, kjer stoji rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja. Tudi tam smo bili deležni brezplačnega ogleda skromne kajže in priča pripovedi in zgodbic iz Finžgarjevih mladih dni. Po ogledu smo nadaljevali ob vznožju Karavank ter se spustili do Rodin in pokukali še v rojstno hišo Janeza Jalna. Tudi tam so nas je pričakali tržnico domačih dobrot in izdelkov. Sledil je še povratek v Vrbo. Do Prešernove rojstne hiše smo prišli mimo cerkvice Sv. Marka, kjer nas je pričakala zaslužena malica in krajši program ob kulturnem prazniku, ter koncertom Adija Smolarja. Sledila je vožnja do Planice, tu pa smo se zopet podali na pot. Tokrat do doma v Tamarju. Zadnje minute dneva smo izkoristili za prikaz iskanja zasutega v plazu in uporabo lavinskih žoln. Sledil je še družaben večer v družbi novomeških alpinistov in zaslužen počitek.
  2. dan: Zbudili smo se v idilični zimski dan. Po zajtrku in spominskem fotografiranju smo se razdelili v tri skupine. Najštevilčnejši so se vrnili v Planico, od koder so se odpeljali v Kranjsko Goro. Od tam pa so se podali do koče v Krnici. Seveda je bilo tudi tam prelepo, da bi se takoj vrnili nazaj do izhodišča. Zato so si vzeli čas za občudovanje okoliških vršacev, pomalicali in se počasi mimo Kekčeve dežele vrnili nazaj do izhodišča. En udeleženec pa se je s turnimi smučmi odpravil proti Kotovemu sedlu. Zaradi ne najbolj ugodnih snežnih razmer se je malo pred sedlom obrnil in turno prismučal nazaj do koče. Nekaj pa nas je odšlo do Črnih vod, kjer smo si ogledali ledno plezanje po zaledenelem slapu, nato pa se naučili uporabe derez in cepina v zimskih razmerah. Za začetek smo simulirali padec na strmem pobočju in zaustavljanje s cepinom. V nadaljevanju pa še hojo z derezami ob pomoči cepina po ne ravnem terenu, za kar smo uporabili kar plazovino. Poizkusili smo še plezanje s pomočjo derez in cepina ter se vrnili do koče v Tamarju, kjer nas je že pričakal naš smučar. Skupaj smo se vrnili do avta v Planico. Na poti proti domu smo naredili še krajši postanek v Zelencih, ter si ogledali izvir Save Dolinke. Naslednji postanek pa je bil v Dovjah, kjer stoji spomenik Jakobu Aljažu, tam smo počakali najštevilčnejšo skupino. Ponovno združeni in polni prelepih vtisov in doživetij zadnjih dveh dni smo se vrnili nazaj v Novo mesto v zgodnjih večernih urah.

 

Tekst: Martin Luzar

Fotografije: Martin Luzar, Majda in Tone Markovič