2018-16-06 - Spodnje Bohinjske gore

(grebensko prečenje od Črne prsti do Rodice 1966 m)

V tokratni akciji nam je zaradi premajhnega števila prijav na pomoč priskočila ravnateljica OŠ Bršljin z njihovim kombijem. Priskrbela nam je tudi šoferja. Tako smo se z osebnim avtomobilom in kombijem odpeljali do Mencingerjevega doma na Kobli. Udeleženci so izstopili, midva s šoferjem pa sva kombi odpeljala v Ribčev Laz in se vrnila na izhodišče. Ob povratku so bili že pripravljeni na izziv dneva, tedna in mogoče še kaj več. Pred nami je bila celodnevna tura. Za začetek kar strm vzpon do Orožnove koče. Tam smo naredili krajšo pavzo z okrepčilom in ogledom poti, ki nas je čakala v nadaljevanju, pa tudi nazaj smo malo pogledali. Po postanku smo zagrizli ponovno v klanec in po slabi uri in pol že navijali in vzpodbujali gorske tekače na tradicionalnem maratonu, ki jer ravno takrat potekal čez Črno prst proti Poreznu. Sledil je še krajši vzpon do koče in malo daljša pavza ter uživanje na soncu. Okoli 12. ure smo se podali naprej po grebenu proti Rodici. Po zelo lepi in razgledi poti smo občudovali raznovrstno cvetje našega ''gorskega botaničnega vrta'' in tri ure so hitro minile. Toliko smo namreč potrebovali za vzpon na Rodico. Seveda je bil na vrsti zopet postanek, malica in obvezno slikanje. Čakala nas je še zadnja etapa poti - za nekatere že utrujena kar naporen sestop v dolino čez Planino Suha v Ribčev Laz. Prijetno utrujeni smo prispeli v dolino po dobrih devetih urah hoje in opravljenih skoraj 2000 višinskih metrih navzgor, pa seveda ravno toliko tudi navzdol. Po nam ne znanem naključju naš kombi ni bil deležen obvestila lokalne redarske službe o divjem parkiranju. Zato smo se hitro preobuli in preoblekli, ter se odpravili nazaj proti Kobli, kjer nas je čakal še osebni avto. V novo mesto smo se utrujeni a srečni po opravljeni lepi in naporni turi vrnili malo po 20. uri.

 

Zapisal: Martin Luzar

Fotografije: Alan Pust

IMG_1144[1].jpgIMG_1160[1].jpgIMG_1178[1].jpgIMG_1267[1].jpgIMG_1279[1].jpgIMG_1334[1].jpgIMG_1356[1].jpgIMG_1378[1].jpg


AdmirorGallery 5.1.1, author/s Vasiljevski & Kekeljevic.
Website security test completed by https://www.security-audit.com

21. srečanje planinskih društev Balkana

Od 8. do 10. junija smo se udeležili srečanja balkanskih planinskih društev, med katere sodi tudi naše društvo. Letos je bilo že 21. srečanje in se je odvijalo v nacionalnem parku Risnjak na Hrvaškem. Gostitelj je bil PD Kamenjak iz Reke.

Srečanja smo se udeležili štirje delegati iz našega društva. Zbrali smo se v petek popoldne v kraju Tršće, kamor smo mi prispeli že pozno zvečer. 

V soboto smo se vsi zbrali pri zajtrku v restavraciji po imenu Brvnara.

Organizator nam je pripravil dva različno zahtevna pohoda. Planinci  zahtevnejšega pohoda so se povzpeli na vrh Risnjaka (1528 m). Za malo manj pripravljene je bil organiziran krožni pohod na vrh Rudnik, do Sokolskih stijen in nazaj na izhodišče. Pred slavnostno večerjo smo imeli vodje delegacij sestanek, da smo se dogovorili za delo v naslednjem letu. Naslednje leto bo srečanje v Bolgariji, za leto 2020 pa je bila izražena želja, da bomo srečanje gostili člani Pohodniškega društva Novo mesto.

Sledila je slavnostna večerja, izmenjava daril in druženje vseh planincev, ki prihajajo iz Bolgarije, Makedonije, Črne Gore, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in mi iz Slovenije.

V nedeljo zjutraj bi še kar pospali, saj je bila noč kratka, a potrebno je bilo vstati in se odpraviti na zajtrk. Po zajtrku smo se poslovili od nekaterih planincev, saj so se odpravili že domov, ker jih čaka dolga pot. Spomnil sem se na leto nazaj, ko je bilo srečanje na Lovčenu in me je po srečanju čakala celodnevna vožnja domov.

Ostali smo se zbrali in se odpravili na izvir Kolpe. Po triurnem ogledu vseh lepot pri izviru Kolpe smo se vrnili domov.
 

Zapisal: Tone Markovič

Fotografije: Fredi Bančov in galerija PD Kamenjak

 

Več fotografij najdete še na spodnjih povezavah:
https://photos.google.com/share/AF1QipMeAWk80zPMG-bBtpswUJpg0hqgZ7kpJEDY7LRvDgHOA_Kfsu4EbYRfhywoT3rLTg?key=S2p6TmZmWmlSa0UwSmVYbXh5Rk9ncGxTN3lramJB

https://photos.google.com/share/AF1QipOaQqTx1cw7HSF85Y_rsR1vSvc30O5rsmBiBCzP0pGfLUbxhFaX6W_y7FaZYk7sYQ?key=d1FhU2szT0FPSEVzMTF3amdiZEJTTlg2eWE4eFp3

https://photos.google.com/share/AF1QipOqGlvhcorzWT4IpGnrqPgqqlFdWrD8JI6MPRPd4Cza8dRD64qpL-zA9ER6kvG_4Q?key=TFVsaFpmZ05xVUI2Z1o3V3AxQmQ4YjE1UFpmZzF3

 


AdmirorGallery 5.1.1, author/s Vasiljevski & Kekeljevic.
Website security test completed by https://www.security-audit.com

2018-19-05 MDO akcija Kočevje

V soboto 19. 5. 2018 smo imeli MDO Dolenjske in Bele Krajine markacistično akcijo. Udeležili smo se štirje markacisti Pohodniškega društva Novo mesto (Aleš Krevs, Aleš Rozman, Mirtič Stane in Pucelj Igor). Vseh udeležencev nas je bilo okoli 40 iz različnih društev. Markirali in očistili smo več poti.

Zapisal: Igor Pucelj

Fotografije: Mladen Živković

20180519_074945.jpg20180519_145949.jpg20180519_145953.jpg


AdmirorGallery 5.1.1, author/s Vasiljevski & Kekeljevic.
Website security test completed by https://www.security-audit.com

2018-05-19 - Golica

Mladinski odsek Pohodniškega društva Novo mesto, je v soboto, 19. 5. 2018, izpeljal priljubljeno majsko turo na Golico, 1835m. Maj je mesec, ko se na prostranih travnatih pobočjih Golice množično razcvetijo narcise. Že od daleč so pobočja videti, kot bi jih tanko pobelil sneg. Ko se približamo razcvetelim narcisam, nas navdušijo z lepoto, vonjem in številčnostjo. V maju je na Golici zelo veliko planincev in tudi drugih obiskovalcev, ki se v bližino rastišča narcis pripeljejo z avtomobili.
Kar 60 planincev nas je začelo s turo na Javorniškem Rovtu, do koder smo se pripeljali. Po okrepčilu, pripravi in dišeči kavi se je na pot podalo 14 izkušenih, kondicijsko zelo dobro pripravljenih planincev. Ti so prehodili pot preko vrha Golice, po in pod grebeni Rožce, Dovške babe vse do Aljaževega spomenika v Dovjah. Na tej dolgi, naporni in radodarni poti z razgledi in obilico cvetja, so bili deležni tudi sonca, vetra, dežja in sodre. Na cilju so kar žareli od zadovoljstva. Dva planinca sta se na vrhu Golice odločila, da bosta raje sestopila z drugo skupino. K tej odločitvi je zelo pripomogla bližajoča se nevihta.
Vsi ostali pa smo malo počasneje prehodili pot do sedla Suha. Na sedlu se odpre razgled v Avstrijo, na pobočje Male Golice polne razcvetelih narcis. Po počitku, prigrizku in fotografiranju smo se razdelili v dve skupini. Pot po grebenu na vrh Golice je nadaljevalo kar 42 planincev. Štiri planinke pa smo šle po pobočni poti do Koče na Golici. Vsi smo bili navdušeni nad potjo, narcisami, razgledi, druženjem. Pri koči smo se zopet vsi zbrali. Počitek je bil zaradi vedrenja v koči pol ure daljši. Med sestopanjem smo bili deležni bolj malo sonca in tudi nekaj rahlega dežja, pred katerim nas je ščitil gozd. Pot je bila zaradi dežja in shojenosti zelo blatna, lužasta in zelo drseča. Na Planino pod Golico smo prišli v večini blatni do kolen. Nekateri nesrečneži, ki so padi, pa še bolj. V potočku smo se umili in si ob travo in v potočku očistili čevlje. Kljub umazanosti nas je šofer Janko nasmejano sprejel na avtobus. Trudili smo se, da so bila umazana samo tla avtobusa. Odpeljali smo se v Dovje, na parkirišče pri Aljaževem spomeniku, kjer smo počakali skupino, ki je imela najdaljšo turo. Med prijetno vožnjo v Novo mesto smo počivali, podoživljali turo, klepetali, izvedeli nekaj informacij o Jesenicah, Jožu Čopu in Jakobu Aljažu. Preden smo se zelo zadovoljni razšli, smo dobili še povabilo na ture v maju in juniju.


Vabljeni, da se nam pridružite tudi vi. Vse potrebne informacije pa najdete na spletni strani Pohodniškega društva in FB profilu.


Zapisala: Majda Markovič

Fotografije: Željko Iveković, Branko Dolinar in Martin Luzar


AdmirorGallery 5.1.1, author/s Vasiljevski & Kekeljevic.
Website security test completed by https://www.security-audit.com

2018-05-12 - Slavnik - naravnovarstvena ekskurzija

V soboto 12.5.2018 smo imeli prvo letošnjo naravovarstveno ekskurzijo na Slavnik. Udeležilo se je 55 udeležencev iz petih društev. Iz našega društva se je poleg šestih obveznih tečajnikov udeležilo  še 10 članov. Tako smo ob podelitvi priznanj in značk pridobili še šest novih GS. Podelitev je potekala kar v avtobusu.

Ob predavanju g. Peršeta smo si ogledali tamkajšnje rastlinstvo. Vzpon na Slavnik je potekal ob lepem vremenu, sestop pa po nevihti. Kljub dežju je ekskurzija minila v dobrem vzdušju.

Zapisal in fotografiral: Igor Pucelj

 

Tečaj za gorske stražarje smo opravili s praktičnim delom, dne 12. maja 2018, s pohodom na Slavnik. Pripravila sta ga Rozi in Rudi Skube vodje MDO Dolenjske in Bele krajine in odbora za varstvo narave pri tem odboru. Naš vodnik je bil Jože Perše, velik ljubitelj narave in gorskega cvetja. Tečaja smo se udeležili planinci vseh treh novomeških planinskih društev, kakor tudi planinci iz Trebnjega, Semiča in Šentruperta. Avtobus, ki nas je odpeljal do Prešnice, so do zadnjega sedeža napolnili še drugi planinci.

Pot iz Prešnice je v začetku spremenjena tako, da nismo šli več preko železniških tirov, ampak je speljana pod tračnicami. Dosti bolj udobno kot prej, saj gre tam mimo veliko planincev, promet pa je zelo gost. Za planince je tako poskrbljeno, železniški promet pa bo rešil »drugi tir«. Klanec je ravno prav naravnan za poglede proti cvetju ob poti, tudi mlad gozd nudi prijetno senco potnim pohodnikom. Slavnik je bil včasih gol, kar priča trava med drevesi in grmovjem. Kmalu so se pokazale tudi navadne potonike. Sprva sramežljivo, tu in tam kakšen cvet, proti vrhu pa kar v šopih. Pod vrhom smo na travniku opazovali tudi že skoraj odcvetele narcise, navadni kosmatinec, šmarnice, zlati koren in še veliko drugih. Poleg pogleda po lepih, s cvetlicami polnih travnikih, je bil tudi lep pogled na kolono, v kateti so izstopale  modre majice članov našega planinskega društva.

Tik pod vrhom 1028 m visokega, zadnjega slovenskega tisočaka pred morjem, stoji Tumova koča. Svečano so jo odprli 7. julija 1957 in jo poimenovali po dr. Henriku Tumi, planincu, alpinistu in botaniku. Z vrha Slavnika je čudovit razgled na vse strani, ki pa ga tisto soboto nismo bili deležni. Še morje smo lahko videli le z malo domišljije. Nas je pa ohladila nevihta s strelami, ki so švigale blizu nas z oblakov tik nad nami in gromozansko pokale, da smo si morali najti zavetišče v zatohli in prepolni sobi v koči.

Po nevihti smo se zavili v palerine, odprli dežnike in po rahlem dežju začeli sestopati proti Skladanščini, vasi na drugem koncu Slavnika. Kolona se je raztegnila. Prvi so hiteli, zadnji pa so ob prijetnem klepetu prav počasi napredovali. Meni je moj veliki sendvič napravil v trebuhu nekaj prepiha in sem moral zaviti s poti v grmovje in nastaviti vabo za muhe. Zadržal sem se ravno toliko časa, da sem ujel zadnjo skupino trinajstih zaostankarjev, ki jih je vodil vodnik Bojan iz PD Šentrupert. Izgubili smo stik z drugimi skupinami in po markirani poti gladko odšli iz vasi Skladanščina proti Markovščini. Po kratki izmenjavi podatkov preko mobitela in, ker ni bilo kakšnega posebnega cvetja ob naši varianti poti, smo se vrnili do avtobusa.

 

Ko smo se pripeljali na avtocesto, nam je načelnica VGN Rozi Skobe podelila značke in izkaznice. Zdaj imamo 21 novih gorskih stražarjev.

Miran iz Boršta

Fotografije: Miran iz Boršta in Igor Pucelj


AdmirorGallery 5.1.1, author/s Vasiljevski & Kekeljevic.
Website security test completed by https://www.security-audit.com