ETM MO NM 2021

Pohodniško društvo je v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto ob Evropskem tednu mobilnosti izvedlo popoldanski pohod po Portovalu.

Pohod je bil v četrtek, 16. 9. 2021. Po popoldanski kratkotrajni nevihti se je pred Rotovžem zbralo le 5 pohodnikov, veliko se jih je ustrašilo dežja in so ostali doma. Trije so se nam pridružili na Loki. Dobro razpoloženi smo prehodili uhojeno obrobno pot po Portovalu. Videli smo sledove bobrov, obgrizena in podrta drevesa, kar potrjuje, da tu živijo bobri. Vsem je bil zanimiv razgled z grička nad Irčo vasjo in kasneje nad stadionom. Kar pet udeležencev -novomeščanov je bilo prvič v Portovalu. Vsem je bil pohod prijeten, ne prenaporen in poln zanimivosti. Tudi sproščeno druženje in medsebojno spoznavanje nas je  obogatilo. Hoja nas je malce utrudila in povsem sprostila.

V rahlem mraku smo se poslovili in pohiteli v svoje domove.

 

Zapisala: Majda Markovič, fotografije. Branko Dolinar

P9161642.jpgP9161638.jpgP9161640.jpgP9161654.jpgP9161649.jpgP9161645.jpg

 

NAŠI MARKACISTI SO VEDNO AKTIVNI: POROČILO DAN SLOVENSKIH MARKACISTOV 2021 in MDO AKCIJA MARKACISTOV 14

DAN SLOVENSKIH MARKACISTOV

Dan Slovenskih markacistov je vsako leto prvo soboto v juliju, lani ga ni bilo zaradi znanih razmer. Letošnji organizator je bil MDO Pomurje.  V Goričkem se nas je zbralo 130 markacistov. Iz našega društva nas je bilo 6. Po pozdravnih govorih so nas razdelili v mešane skupine da se med sabo bolj spoznamo in da vidimo kako tudi delajo drugje. Kar se pa dela tiče pri nas smo med boljšimi in da imajo lahko nas za zgled kako se pravilno markira.

Urejali smo poti na Sotinski breg (418 m. nv.) ki mu pravijo tudi pomurski triglav.

Po opravljenem delu je sledila še malica in druženje z ostalimi markacisti.

Sledila je še vožnja domov. Vsi smo bili zadovoljni in nekateri so bili prvič v tem delu naše države.

Zapisal: Pavel Golob

 

MDO AKCIJA MARKACISTOV 14.8.2021

Planinsko društvo Semič je organizirala MDO akcijo markacistov. Zbrali smo se pri Polharskem domu na Smuku .Bilo nas je 40 markacistov od tega iz našega društva sedem markacistov. Po pozdravu in okrepčilu smo se razdelili v skupine in začeli z delom.  Urejali smo turno kolesarsko pot v občini Semič, ki je dolga 40 km. Obnovili smo tudi ostale dele poti kjer se prekrivajo s planinsko potjo, Trdinovo in E7 in so zato tudi drugačne markacije. Po opravljenem delu smo se zbrali na zbornem mestu kjer je bila še zaslužena malica.

Kljub vročini smo bili zadovoljni ker smo veliko naredili in so sedaj poti lepo urejene.

Zapisal: pavel Golob

Fotografije. Pavel Golob in Tone Mirt

PO KAMNIŠKIH-SAVINJSKIH ALPAH

Po predvidenem dvoinpol-dnevem potepanju po Kamniško-Savinjskih Alpah nam je zaradi slabe napovedi in dejanskega poslabšanja vremena, uspelo izpeljati dvodnevno turo. V petek, 30.07.2021, smo se zbrali na običajnem mestu za odhode v hribe, pred Osnovno šolo Bršljin, od koder smo se z dvema osebnima avtomobiloma odpeljali do Jezerskega. Sedem izkušenih planincev, od tega trije planinski vodniki, je bila tokratna odprava.

 Turo smo začeli na parkirišču v Ravenski Kočni in nadaljevali proti Češki koči, kjer smo imeli rezervirano prenočišče. Po prihodu v kočo smo naredili plan za naslednje jutro. Vremenska napoved je bila, da naj bi bilo brez padavin do petnajste ure in temu smo prilagodili našo turo: Dolgi hrbet, Skuta.

 Po obilnem zajtrku zgodaj zjutraj, ob 5.40 uri, smo začeli z našim pohodom. Prek Mlinarskega sedla (2334 mnv) gremo najprej na Dolgi hrbet (2473 mnv). Po krajšem postanku pot nadaljujemo proti Skuti (2532 mnv). Ko smo le kakih sto višinskih metrov pod vrhom Skute, se nad nami začnejo nabirati prvi oblaki, v daljavi v smeri Julijcev pa se za sliši prvo grmenje. Pospešimo korak, da bi čim hitreje osvojili vrh.  Na vrhu se odpovemo zasluženi malici, naredimo le par fotografij, pri čemer nam pomagata dve planinki iz Gorenjske, kateri odideta pred nami iz vrha par minut prej. Ko se le pošteno odžejamo oddrvimo proti dolini, saj je vreme okoli nas čedalje slabše, grmenje čedalje bližje in po prvih kapljah začne po nas padati sodra in toča. Korak še bolj pospešimo in pri tem dohitimo planinki, ki sta nam na vrhu pomagali pri skupinski fotografiji. Ena od njiju v paniki in kliče Gorsko reševalno službo (GRS) vendar se nihče ne javi (klicali nazaj, ko smo bili v steni, vendar se takrat ni mogla javiti). Z mirnim glasom ji ponudimo pomoč. Dekle se pomiri in nam precej pomirjena sledi; ko pridemo do izpostavljene smeri, ji pomagamo pri vsakem koraku v dolino in videlo se je, da nam povsem zaupa. Po kakšni uri sestopanja po ledeni steni končno lepo prispemo na varno, odkjer tudi obvestimo GRS, da je situacija pod nadzorom. Takrat se tudi padavine umirijo in strele se slišijo samo še v daljavi. Skupaj nadaljujemo pot proti bivaku pod Skuto, kjer se na križišču malo pred bivakom razidemo.

 

Pot nadaljujemo proti Mlinarskem sedlu in od tam naprej po izpostavljeni ledeni steni nazaj proti Češki koči. V koči se prvič po zajtrku obilno okrepčamo in nato pot nadaljujemo nazaj  v dolino in v zgodnjih večerni urah dan zaključimo doma na Dolenjskem.

 

Zapisal in fotografije: Roman Makše

received_150445167200857.jpgIMG_20210731_073819.jpgIMG_20210731_070915.jpgIMG_20210731_064436.jpgIMG_20210731_083651.jpgIMG_20210731_094057.jpgIMG_20210731_090550.jpgIMG_20210731_101746.jpgreceived_556156829159914.jpgIMG_20210731_101947.jpgreceived_201858451900903.jpgreceived_1003755717119755.jpgIMG_20210731_131718.jpgIMG_20210731_073807.jpg

Družinski tabor Vogar 2021

Poročilo "Družinski tabor Vogar 2021"

Družinski tabor, ki ga je organiziralo Pohodniško društvo Novo mesto in finančno podprla Mestna občina Novo mesto, je potekal od 5. do 9. julija 2021. Udeležilo se ga so trije vodnik, štirje odrasli planinci in 17 otrok.

Prvi dan smo z avtomobili prispeli na Bled, kjer smo si ogledali zanimivo razstavo o 40 letnici Triglavskega narodnega parka z naslovom Raj pod Triglavom. Nato pa sončno vreme izkoristili za kopanje v Blejskem jezeru. V poznih popoldanskih urah tega dne smo se iz Stare fužine povzpeli na Kosijev dom na Vogarju (1054 m), kjer smo se nastanili po sobah, se okrepčali, igrali v okolici koče, izžrebali skrivnega prijatelja in prespali.

Drugi dan smo se iz Kosijevega doma podali na pohod do Koče na Planini pri jezeru (1453 m), kjer smo imeli postanek za malico.

Pot smo nadaljevali do Planine Viševnik (1625 m) ter se vrnili okoli 15. ure nazaj na Vogar. Preostanek dneva smo eni preživeli na ustvarjalni način, saj smo izdelovali zapestnice, obeske za ključe, lovilce sanj ter šivali torbice in okraske za skrivne prijatelje. Nekateri pa so se podali v kvartopirske vode in vneto kartali igro Remi.

Tretji dan smo se sprehodili do Planine Blato, od koder nas je strma pot navkreber vodila na Planino Krstenica (1670 m). Pot je bila zaradi vročine kar naporna, vendar pa se je resnično splačalo priti na cilj, kjer smo se od veselja preizkusili v vriskanju. Na planini se nam je odprl lep razgled na  Ograde, Krsteniški Stog, Tosc, Ablanco, Uskovnico in Triglav. Pastirji pa so nas pogostili s kislim mlekom in svežo skuto in sirom. Kljub hoji, so bili mladi planinci ob prihodu v kočo na Kosijevem domu polni energije, zato smo se odpravili še do razgledne točke in pri tem opazili Turško lilijo ter se neutrudno igrali skupinske športne igre.

Četrti dan so se otroci pomerili v orientaciji, ki je vključevala tudi poznavanje rastlinja, živalstva in športne izzive. Po njej pa so odšli na krajši pohod v okolici koče, kjer so videli na bližnjem vzletišču vzleteti dva jadralca in se naučili planinsko pesem. Štiri odrasle planinke pa so se napotile iz Planine Blato do Koče pri Triglavskih jezerih in nazaj. Ta pohod je bil nepopisno lep zaradi pisanega cvetja (Pogačice, Kranjske lilije, Encijan...), ki se je nahajal ob poti. Večer smo razkrivali skritega prijatelja, se pogovorili o vtisih s tabora in pospravili stvari in oblačila v kovčke.

 

Zadnji, peti dan smo se iz Vogarja sprehodili v dolino do Starih fužin, od koder smo odšli na na izlet na Grad Bogenšperk. Tam smo imeli voden ogled gradu ter voden ogled razstave akademskega slikarja Lojzeta Adamljeta. Ob počitku na grajskem dvorišču pa smo se posladkali z čokoladnimi pralineji Restavracije Kuhla in se naprej napotili na kosilo, nato pa se podali na pot proti domu.

Prav vsi mladi planinci so bili izjemno prijazni in kolegialni. Med seboj so se spodbujali in si pomagali. Bili so vedoželjni in dobro pripravljeni za vsakodnevne pohode, zato so ob zaključku tabora tudi prejeli posebna priznanja, trenutki v njihovi družbi pa so bili nadvse dragoceni.

Najmlajša udeleženka tabora je petdnevni izlet strnila v preprosti povedi, da ji je bila všeč hrana, pijača in hoja, tabor pa bi moral trajati deset dni. Imela je še kako prav! Prelepih razgledov, ki smo se jih naužili v teh petih dneh, hudomušnih nasmehov in izjav otrok, iskric v očeh, opazovanje naravnih lepot, uživanje izvrstne hrane in okusnega planinskega čaja, nudenje medsebojne pomoči, preživljanje prostega časa v naravi v družbi vrstnikov brez telefonov ter brez televizije in še in še več... se namreč z besedami preprosto ne da opisati. Vem, da bo otrokom ta teden ostal v spominu kot prelepo doživetje v objemu slovenskih gora in upam, da se prihodnje leto zopet snidemo na taboru.

Zapisala: Staša Šetinc

Fotografije: udeleženci tabora

Poročilo Velebit 2021

Poročilo "Velebit 2021"

Skupaj 24 planink in planincev Pohodniškega društva Novo mesto se nas je 25. 7. 2021 podalo na Hrvaško, na potovanje po Velebitu in Kvarnerskem zalivu.

Prvi dan smo z avtomobili prispeli v Nacionalni park Severni Velebit, točneje do parkirišča pod planinskim domom Zavižan (1594 m). Pot, ki so jo krasili razgledi na Kvarner in Liko nas je pripeljala do leta 1930 - 1933 zgrajene Premužićeve planinske poti. Med pohodom po Premužićevi stazi smo osvojili še dva vrhova, in sicer Gromovačo (1676 m) in Crikveno (1641 m) ter šli mimo bivaka, imenovanega Rossijeva koliba. V poznih popoldanskih urah tega dne smo prispeli do planinskega doma Alan (1340 m), kjer smo se okrepčali in prespali.

 

Drugi dan smo se v svežem jutru iz planinskega doma Alan ponovno podali na Premužićevo stazo z dih jemajočimi pogledi na otoka Rab in Pag. Po približno dveh urah hoje smo skrenili s Premužićeve staze v smer proti Šatorini (1622 m) in dosegli njen vrh. Pot se je nadaljevala do planinskega doma Kugina Kuča (1180 m) na območju srednjega Velebita, kjer smo tudi prenočili.

 

Tretji dan nas je pot vodila v smeri planinskega zavetišča Skorpovac (958 m), kjer se je skupina razdelila na dva dela. Prva skupina se je odločila za lažjo turo po Premužićevi stazi do planinskega doma Prpa (935 m) na Baških Oštarijah. Druga skupina pa je nadaljevala pohod po markirani poti do Dabarskih kukov in se povzpela na najvišji vrh, imenovan Babić kuk (1304 m). Po sestopu smo se vrnili na Premužićevo stazo in po njej nadaljevali do planinskega doma Prpa na Baških Oštarijah, kjer nas je pričakala prva skupina. Z avtomobili smo se prepeljali do obmorskega mesteca Karlobag in se namestili v apartmaje, da uresničimo še morski del našega potovanja.

 

Četrti dan je bil namenjen počitku, kar smo izkoristili za kopanje, poležavanje na plaži ter zdravljenje utrujenih in ožuljenih nog.

 

Peti dan smo se odpravili na izlet, v slikoviti zaliv Zavratnica, lociran kilometer južneje od naselja Jablanac. Zaliv Zavratnica nas je očaral s strmimi od sonca pobeljenimi stenami, pod katerimi je ob morski obali speljana 900 metrov dolga pot. Pogostili smo se v planinskem domu Jablanac, kateri je zgrajen na nadmorski višini 26 m.

 

Zadnji, šesti dan smo se iz kraja Sv. Juraj z barko Mala Maris in kapitanom Antejem prepeljali na Goli otok. Ogledali smo si Goli otok in video predstavitev. Ob vrnitvi na barko je že dišalo okusno kosilo, pogostili so nas s pečeno skušo. Odpluli smo še do otoka Grgur, kjer smo si privoščili kopanje. Na plaži so nam družbo delali udomačeni in prijazni jeleni. Na celino smo se vrnili popoldne in se z avti podali na pot proti domu.

 

V treh dneh planinskega potovanja nismo prehodili le cca. 70 km in 2000 višinskih metrov, temveč smo se obogatili z nepozabnimi razgledi po bleščečem Jadranskem morju in njegovih otokih, dišečimi gozdovi in barvitimi travniki preko katerih smo hodili ter kamnitimi umetninami, ki jih je ustvarila narava. Glede na to, da smo bili vsi udeleženci prvič na pohodu na območju severnega in srednjega dela Velebita, smo s ponosom in nasmehi na obrazih ugotovili, da je prav vsak izmed nas, na nek način dosegel svoj osebni rekord. V morskem delu potovanja smo odkrili dotlej še nepoznane kotičke, predvsem pa se naužili sonca, morja in dobre družbe planinskih prijateljev.  

 

Zapisala: Klavdija Dolinar

Fotografije: Fredi Bančov, Martin Luzar