1. planinska urica - 10.1.2019

Na prvih planinskih uricah v letu 2019 je Branko Dolinar ob slikah predstavil svoje potepanje po Patagoniji. Predavanja se je udeležilo 23 planincev. Pa še nekaj slik za konec.

Zapisal: Branko Dolinar
Fotografije: Branko Dolinar in Roman Makše

P3091168.jpgIMG_20190110_180012.jpgIMG_20190110_180026.jpgIMG_20190110_180405.jpgIMG_20190110_180417.jpgIMG_20190110_180432.jpgIMG_20190110_181205.jpgIMG_20190110_181841.jpgIMG_20190110_181852.jpgP2260255.jpgP3030820.jpgP3071095.jpg

Pohod po Rudolfovi poti

V soboto, 15. decembra 2018, smo šli na zadnji pohod Mladinskega odseka v tem letu. Pokrajina je bila tanko prekrita s snegom, naletavale so drobne snežinke in bilo je hladno. Dobro razpoloženi in  toplo oblečeni smo se podali na pot. Na Rudolfovo pot smo se vključili pri Pumpnci. Bili smo prvi, ki smo puščali sledi stopinj v sveže zapaden sneg. Opazovali smo sneženje, pokrajino in reko Krko iz katere so se dvigale meglice. Ob prijetnem klepetu smo hitro prehodili pot do Konjeniškega športnega centra v Češči vasi. Gospodar Branko nas je pričakal z zakurjeno pečjo, vročim čajem, piškoti in dobrodošlico. Prijetno se je bilo ogreti, se okrepčati, izvedeti nekaj zanimivosti o konjih, ki smo si jih tudi ogledali. Muce so nas zaspano opazovale iz toplih bivališč. Poslovili smo se od Branka in se vrnili mimo velodroma, skozi Bršljin na izhodišče.

Zadovoljni, da smo se nadihali svežega zraka, se razgibali, prijetno družili in izvedeli nekaj novega, smo se poslovili.

Zapisala: Majda Markovič

DSC07968.jpgDSC07971.jpgDSC07974.jpgDSC07979.jpgDSC07980.jpgDSC07982.jpgDSC07963.jpgDSC07967.jpg

Beograd 2018

V soboto, 8. 12. 2018, nas je nekaj članov Pohodniškega društva Novo mesto odšlo v Beograd, kjer smo se udeležili slavnostne akademije Planinarskog sportskog kluba Pobeda. Naši planinski prijatelji iz Srbije letos praznujejo 70. leto delovanja in 65. let njihovega doma na Rajcu. Na akademiji so bila podeljena tudi priznanja. Za dolgoletno sodelovanje jo je dobil tudi naš član in vodnik Mladen Živković. Ob tej priliki čestitamo članicam in članom PSK Pobeda ob visokem jubileju in Mladenu za prejeto priznanje.


Besedilo: Tone Markovič
Fotografije: Tone Markovič in Mladen Živković

Pohod v neznano

Bliža se prvi december in praznovanje Majdinega rojstnega dneva in to okroglih šestdeset let. Kaj narediti, jaz pa vodim turo v neznano? Bomo malo prilagodili.

S Tinetom se dogovorim, da bo on vodil začetek ture v neznano. Tudi moja poškodba kolena še ni sanirana za hitro hojo.

Pripravim razpis in vse ostane neznano za večino udeležencev. Pohodniki, ki so se prijavili na turo, se zberejo ob osmih pri Osnovni šoli Bršljin. Skupina ima malo več časa in si privošči še jutranjo kavico. Začnejo v Luknji, da si lahko ogledajo ograjo, ki so jo letos postavili naši zagnani markacisti. Čas jim dopušča še kratek postanek v Romanovi zidanici.

Majda s svojimi povabljenimi se zbere ob devetih pri Kalii. V spremstvu treh vnukov vodi pohod do mlina v Bezgavcu. Skupini se združijo pri mlinu, kjer nas Majda postreže. Prijazni lastniki mlina nam skuhajo čaj in »kuhančka«. Silvester pa pripelje Tanjino ocvirkovo potico in druge dobrote. Čas hitro teče, ko klepetaš v prijetni družbi. Skupaj nadaljujemo ob potoku in se dvignemo na Daljni Vrh. Jutranji mraz popusti in blato se lepi na čevlje, da postanejo težki. Pot nas popelje v gozd in že slišimo avtomobile, ki drvijo po avtocesti. Še malo grizemo kolena v klanec in že smo pri Darinki, kjer se okrepčamo s kmečko pojedino in odžejamo. Vozniki gremo še po avtomobile in zaključimo prijetno druženje. Na turi v neznano nas je bilo 39.

 

Besedilo: Tone Markovič

Fotografije: Jože Hartman in Tone Markovič

 

Strunjan - Tura ob slovenski obali - 18. 11. 2018

Člani Pohodniškega društva Novo mesto že tretjo leto zapored v času praznika kakija obiščemo slovensko obalo. Tudi letos smo se odpravili, datum naše ture je tokrat sovpadal z lokalnimi volitvami, kar se je poznalo na udeležbi. Vseeno se nas je zbralo 31, ki smo se odločili, da bomo dan preživeli ob morju na burji in prijetnem soncu.

Z avtobusom smo se odpeljali do mejnega prehoda Sečovlje. V Sečovljah smo se razdelili na dve skupini: prva skupina se je namenila na daljšo, 16 km dolgo pot, drugo skupino pa je čakalo 10 kilometrov prijetne hoje. Pohodniki na daljši poti smo začeli svoj pohod ob mejnem prehodu Sečovlje. Pohod je skoraj v celoti potekal po trasi nekdanje ozkotirne železnice Parenzane. Pot je asfaltirana in urejena v kolesarsko oz. pohodniško pot. Pot nas je vodila najprej do vasi Sečovlje in nato naprej mimo sečoveljskega letališča in krajinskega parka Sečoveljske soline do glavnega vhoda v soline. Od tam naprej smo hodili po trasi s časovnim zamikom za drugo skupino. Člani druge skupine, v kateri smo bili malo manj mladi in otroci, smo se zapeljali do vhoda v Sečoveljske soline, da smo si skrajšali pot. Najmlajša udeleženka ture je napolnila komaj štiri leta in zmogla je prehoditi 10 kilometrov.

Vsi udeleženci smo si ogledali  vrt kaktusov, nekateri pa so si za spomin celo kupili kakšen manjši kaktus. V prijetnem sončnem dnevu smo v zavetju razgibane pokrajine in rastja nadaljevali do rta Seča. Tam pa smo kaj hitro občutili vso krutost močne burje. Ta nas je spremljala ob obali proti kampu Lucija, mimo marine do glavne plaže v Portorožu. Tam smo se malo okrepčali, otroci so izkoristili priložnost za igro na igralih. Ob 13. uri smo nadaljevali proti Strunjanu. Skupina, ki je prehodila daljšo pot, nas je dohitela. V nadaljevanju nas je pot  vodila skozi tunel in strunjanske soline. Obe skupini sta se združili na solinah in skupaj odšli na prireditveni prostor ob prazniku kakija. Ob 15.30 smo se odpravili proti domu. Spotoma smo v Izoli nakupili kakije in oljčno olje, ki nam ga je pripeljala domačinka. Krajši postanek smo naredili na postajališču Ravbarkomanda. V Novo mesto smo prispeli ob 18. uri. Organizirani sta bili praktično dve turi, daljšo je vodil Tine, krajšo pa Tone.

 

Poročila zapisala: Tine L in Tone M

Fotografije. Darko Z in Tone M