2018-03-24 - Markacisti - Urejanje poti Stari log - Pugled

V soboto, 24.3.2018, sta Pavel Golob in Aleš Krevs urejala pot Stari log - Pugled.
Table sva namestila na drogove, kar smo obljubili že na prejšnji akciji. Do večine drogov sva morala it peš, saj zaradi snega ceste niso bile prevozne.
S tem je naša planinska pot Stari log - Pugled lepo označena.

Napisal: Pavel Golob
Foto: Pavel Golob

030.jpg029.jpg032.jpg033.jpg034.jpg035.jpg036.jpg038.jpg


AdmirorGallery 5.1.1, author/s Vasiljevski & Kekeljevic.
Website security test completed by https://www.security-audit.com

2018-04-02 - Akcija markacistov

Na praznični dan smo imeli dve akciji na Rudolfovi poti čistilno in akcijo markacistov.
Čistilna je potekala v okviru naravovarstvenega odseka, pobrali smo smeti na poti. Na določenih mestih je bilo veliko smeti.
Markacisti smo pa obnovili oziroma narisali nove markacije. Obsekali smo tudi veje ki so bile na poti in na nekaterih mestih je bilo potrebno tudi prežagati z motorno žago.
Tako je sedaj cela pot obnovljena in pripravljena za pohodnike in kolesarje.


Zapisal: Pavel Golob
Fotografije: Pavel Golob in Igor Pucelj

 

 
 

AdmirorGallery 5.1.1, author/s Vasiljevski & Kekeljevic.
Website security test completed by https://www.security-audit.com

2018-03-31 - Po poslednji poti skrivnostnega romarja

V soboto, dne 31.3.2018 je kljub dežju Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto uspelo pripraviti proslavo in pohod po poslednji poti skrivnostnega romarja Mirana Jarca. Na pokopališču v Starem Logu zdaj stoji spomenik pisatelju, pesniku, esejistu in prevajalcu Miranu Jarcu. Jarc je bil expresionist in leta 1920 poleg pesnika Antona Podbevška in slikarja Božidarja Jakca, pobudnik umetniškega gibanja Novomeška pomlad. Rodil se je 5. julija 1900 v Črnomlju, v Novem mestu obiskoval Gimnazijo in začel s prvimi literarnimi deli. Leta 1927 je izšla pesniška zbirka Človek in noč, ki velja za eno glavnih del slovenskega ekspresionizma. Po tem je izdal še dve pesniški zbirki. Njegov avtobiografski roman Novo mesto govori o grozotah vojne. Tako prva, kot druga svetovna vojna sta pustili na mlademu, čustvenemu umetniku velik pečat. Vojna ga je tudi vzela. V Roški ofenzivi, leta 1942, je na Pugledu padel pod sovražnimi streli. Njegovega groba niso nikoli našli.

O knjižnici Mirana Jarca in njegovem življenju nam je obširno povedala Darja Peperko - Golob, o zadnji poti našega literata pa Marija Staniša – Mimi. Kako je nastala pohodna pot nam je razložil vodnik Pohodniškega društva Novo mesto Martin Luzar. Ves dogodek sta spremljala radio Krka in TV Vaš kanal. Potem smo lahko odšli na deset kilometerski pohod. Sami planinci in predstavnica knjižnice Nataša Franko. Pravijo, da ni dobrega in slabega vremena. Vreme je, zmeraj. Tudi ta dan je bilo. Deževno in hladno. S pokopališča smo odšli proti Staremu logu, sredi vasi zavili na desno po blatnem kolovozu v gozd. Zaradi močnega vetra, smo dežnike pustili pod osamljenim drevesom, saj smo bili mokri že med proslavo. Pot je zanimiva, malo kolovozov, makadama, gozdnih poti in »jelenovih bobkov«. Nekaj časa smo hodili tudi po roški Medvedovi poti, saj so bile markacije medvedove šape na večih drevesih. Skozi vas Cesta smo se ves čas vzpenjali, dokler nismo dosegli Pugled 645m visoki neizraziti vrh. Tu smo pod razvalinami cerkve prišli do kraja, kjer je umrl naš pesnik. Čas je bil za kratek pogovor, sendvič iz nahrbtnika in malo čaja iz termovke. Dež pa nas je neusmiljeno močil in nadaljevali smo proti spomeniku padlim neznanim borcem in naprej mimo vasi Žiben nazaj do naših marel in v Stari log.

Kljub deževnemu vremenu je bil pohod poučen in zanimiv. Izvedeli smo veliko o naših umetnikih tistega časa, njihovem življenju in delih, pot pa je zanimiva, dobro označena in primerna za vsakogar. Nekje, med potjo, smo tudi slišali pritajeno pripombo: »Ti pa niso iz cukra!«

Zapisal: Miran iz Boršta

Fotografije: Miran, Igor in Tine


AdmirorGallery 5.1.1, author/s Vasiljevski & Kekeljevic.
Website security test completed by https://www.security-audit.com

2018-04-14 Rudolfovanje 2018

V obdobju novomeškega občinskega praznika, je Pohodniško društvo Novo mesto pripravilo pohodniško, kolesarsko in kulturno prireditev ob meji nekdanjega mesta Rudolfovo. Rudolf IV. Habsburški, je z ustanovno listino leta 1365 podelil naselju v okljuku reke Krke mestne pravice in ga imenoval po sebi – Rudolfshwerth. Mesto je takrat pomenilo večje naselje z vsem zaledjem, ki je trgovalo in ustvarjalo obrtniške in kmetijske dobrine za razvoj naselja. Meja mesta je segala daleč stran od mestnega jedra v dolžino pribljižno 40 kilometrov. Ime Rudolfovo se ni nikoli prijelo. Domačini so ta kraj vedno imenovali kar novo mesto. Tako je tudi ostalo.

Rudolfovanje je bilo tudi letos dobro organizirano, saj so pripravili štiri različne poti. Za vsakega udeleženca pohoda, stare in mlade, velike in male.

Najdaljši pohod je potekal po celotni trasi meje srednjeveškega mesta. Začeli smo ob 5. uri zjutraj, v temi, v konjeniškem centru v Češči vasi in nadaljevali proti Prečni, mimo razvalin gradu  Lukna. Nadaljevali smo po asfaltu na Kuzarjev kal, se spustili proti vasi Hudo, se valili po blatu mimo »Bajerjev« in se povzpeli mimo vasi Daljni vrh na Golušnik. Tu je bil najvišji vrh naše poti. Nadaljevali smo, spet po blatu, mimo čudovitega slapa do Jermanovega bajerja v Grčevju. Tam je bil postanek, čas za drugi sendvič in pijača, presenečenje in darilo Pohodniškega društva v obliki okrepčila. Če bi nas sem prišel iskat avtobus, bi bilo meni čisto prav. Pa ni bilo po moje. Morali smo naprej do Starega gradu in po grajski poti na Otočec. Prečili smo Krko po lesenem mostu in se usmerili proti Žihovemu selu. Asfalt, asfalt, napredek družbe, nam pa zdaj ta dobrina modernega življenja ni bila prav nič všeč. Končno vas Krka, Bajnof in izhod v Ragov log. Prijetna senca starodavnih dreves nam je prav prijala, ker je spomladansko sonce prav neusmiljeno žgalo. Stari, leseni most iz mesta v Ragov log mi je dobro znan. To je že čisto blizu Glavnega trga v Novem mestu, kjer naj bi se nam priključila četica najmlajših v spremstvu babic. Prišli smo uro prezgodaj in Pub na trgu nas je bil prav vesel. Žal je Glavni trg v Rudolfovem Novem mestu razkopališče raznih zgodovinskih ustanov in modernih gibanj, zato smo morali mimo Novega trga na Loko. Šli smo mimo nekdanjega Novoteksa do Cegelnice in naprej ob večno zeleni Krki do vasi Groblje in naprej do Češče vasi. Tam smo zavili po stari stezi ob potoku Temenica do Konjeniškega centra v Češči vasi. Hodili smo osem ur in pol in na koncu pristali na istem mestu, kot smo začeli. Hm?

Druga skupina so bili kolesarji. Začeli so tam kot mi, prebrcali isto pot in pripeljali svoje jeklene konjičke prav tako okoli treh popoldne v Konjeniški center. Letos je to traso prevozil poleg planinske skupine kolesarjev pri planinskem društvu tudi novomeški župan Gregor Macedoni in z nami spoznaval odročne vasi in težave občanov svoje ožje delovne površine.

Tretjo skupino so z avtobusom peljali do pokritega vkopa v Karteljevem in so začeli pohod blizu vasi Karteljevo, ob nekdanji avtocesti Bratstva in enotnosti in nadaljevali v obratni smeri kot mi v Češčo vas. Prehodili so 14 kilometrov in bili na koncu prav dobre volje. Pridružili so se jim tudi prijatelji iz planinskega društva Pobeda iz Beograda. V tej skupini je bilo veliko mladih planincev. Najmlajša  je bila pet  letna Lili.



Za najmlajše je bil pripravljen četrti pohod izpred Rotovža v Novem mestu do Češče vasi cca 7 kilometrov dolg izlet v spremstvu prve skupine blatnih in različno utrujenih planincev do cilja in slovesne prireditve na prireditvenem prostoru v Češči vasi.

Letos je Štukljetovo leto, pomlad novomeških telovadcev. Učenci OŠ Center iz Novega mesta in telovadci Gimnastičnega društva Novo mesto, so nam pripravili kulturni in telovadni program, pozdravil nas je župan MO Novo mesto Gregor Macedoni, pohvalili so nas pa tudi predsednik Pohodniškega društva Novo mesto Anton Markovič in vodniki posameznih etap pohoda .

Malica nam je prav prijala, na najdaljšem pohodu pa sva bila prisotna tudi predstavnika naših krajev in dokazala, da ni mej med velikimi in majhnimi kraji naše čudovite dežele.

Miran iz Boršta

Fotografije: Željko Iveković, Darko Hrnčič in Stanka Medved


AdmirorGallery 5.1.1, author/s Vasiljevski & Kekeljevic.
Website security test completed by https://www.security-audit.com