Gorjanci neznani znanci

Včasih sem bil čez sto krat na leto pri Gospodični, neštetokrat na Trdinovem vrhu in  pri Miklavžu, večkrat sem tudi prehodil Kobile iz samostana Pleterje do Gaberja. Tudi pri planinskem domu Vodice sem že bil. Iz Sošic sem šel na vrh Gorjancev, iz Vrhpolja na Polom, iz Dolža na Rute. Nabiral sem čemaž in jurje, glogovo in bezgovo cvetje, pobiral smeti in jih nosil v dolino. Kopal sem se v lastnem potu, se neuspešno izmikal dežnim kapljam, padal in vstajal na zasneženih gorjanskih košenicah, krtačil blatne hlače in zdravil krvave žulje. Vendar Gorjancev nisem spoznal. Hodil sem vedno po stalnih poteh, hitel do zastavljenih ciljev in se hvalil z doseženim uspehom. Bil sem ponosen nase, da poznam različne poti do samega vrha svete Jere.

 

Letos pa sem šel s Pohodniškim društvom Novo mesto iz vasi Mihovo na Laško pot, skozi gozd, na Gorjance. Hudourniška Pendirjevka je Gorjance dobesedno razdelila na dvoje. Potok je dobil ime po langobardskem kralju Pennodunariusu, domačini pa so ga poslovanili v Pandir. Hodili smo strmo v hrib, mislim, da po neki pradavni kontrabantski poti do križišča s staro trgovsko potjo med Žumberkom in Dolenjsko. Po tej poti so naši predniki tovorili odojke in dobrote vseh vrst iz ene pokrajine v drugo. Za nami je bil hrib »Grobišče«, kjer so baje našli nekaj grobov iz predrimske dobe. Nismo šli naprej po trgovski poti, spet smo izbrali kontrabantsko bližnijco. Menda se rokovnjači še zmeraj skrivajo v goščavju Gorjancev in prežijo na bogate popotnike. Previdnost je božja mast. Strmo smo se podali do grebena na Ravni gori. Zanimiva neoznačena pot, skoraj že brezpotje. Nadaljevali smo po udobnem ravnem makadamu, a le nekaj korakov, potem pa smo zavili na travnik proti hrvaški meji. Pot do Planinskega doma na Vodicah je divja in zaraščena. Dobro, da sem bil bolj zadaj, ker so prvi pobrali vso pajčevino in roso z vej grmovja, ki nas je neusmiljeno pretepalo med hojo. Tudi psička Bona je pobrala vse klope, ki so se kasneje lepo videli na njenem svetlem kožuhu.

 

Planinarski dom na Vodicah je 835 m visoko zatočišče planinskega društva Dubovac iz Karlovca. Oskrbnika doma sta nas prijazno sprejela, tudi Bona je dobila svojo porcijo bistre pijače. Nismo prav dolgo počivali. Spustili smo se spet po neki pozabljeni poti do slapa Sopote. Spet smo se tepli z mladimi vejami in trnovimi poganjki. Ta slap je največji v pogorju Žumberačke gore in eden največjih v Hrvaški. Nahaja se na začetnem kraku kasnejše reke Kupčina in je visok 40 metrov in sestavljen iz treh kaskad. Nastal je zaradi tankega sloja apnenca na dolomitskih kameninah. Na koncu slapa je opuščeni mlin. Ogledali smo si vse. Divje in nenavadno za Gorjance.

 

Vrnili smo se nazaj na greben Gorjancev, na Trdinovo pot, mimo Špilerjeve špice proti Javorovci, na evropsko peš pot E7 na Prag lovske družine Šentjernej. Lovcev ni bilo, divjadi in divjakov tudi ne, ker smo bili že precej zdelani.

 

Zadnji biser naše prehojene poti je bila soteska in struga potoka Kobile. Svet popolnoma drugačen od »turističnih« Gorjancev. Spet povsem divji teren, voda se igra z dolomitskimi skalami, odnaša apnenčaste gmote in se umika dolomitskemu kamenju. Vse skupaj ni veliko, ima pa vse značilnosti kraške pokrajine. Saj Slovenija tudi ni prav velika dežela. Če je ta divjina mene prepričala s svojo lepoto, mora biti že nekaj izjemnega.

 

Po močvirnem terenu, polnem že cvetočega čemaža in razigrane in nagajive Kobile  smo se vrnili nazaj v urejeno civilizacijo. Tako divjih in lepih Gorjancev si tudi v mislih nisem mogel  misliti, kajti moje misli si tudi v mislih ne morejo misliti, da mislijo.

Miran iz Boršta

Fotografija-0007.jpgFotografija-0008.jpgFotografija-0009.jpgFotografija-0010.jpg


AdmirorGallery 5.1.1, author/s Vasiljevski & Kekeljevic.
Website security test completed by https://www.security-audit.com

2018-05-05 Vodice in slap Sopote

Zbrali smo se zjutraj ob 7. uri v vasi Mihovo pod Gorjanci. Na pot smo krenili po Laški poti. Po slabi uri in pol smo prispeli do Ravne gore, kjer smo po krajši pavzi prečili Trdinovo pot in nadaljevali čez travnik in nato skozi gozd do Boljarov. Naprej pa delno po cesti, delno pa po prečicah do planinskega doma na Vodicah, kamor smo prispeli okoli 10. ure. Po postanku smo se spustili do slapu Sopote in se po isti poti vrnili na Vodice. Sledil je ponovni postanek, po katerem smo nadaljevali nazaj proti Sloveniji. Pot nas je nato vodila mimo Špilarjeve Špice do lovskega doma na Pragu. Sledil je še spust do potoka Kobila in ogled kanjona, po katerem pa smo se ob potoku vrnili na izhodišče.

 

Zapisal in fotografije:  Martin Luzar

20180505_153654.jpg20180505_111513.jpg20180505_102111.jpg

 


AdmirorGallery 5.1.1, author/s Vasiljevski & Kekeljevic.
Website security test completed by https://www.security-audit.com

2018-04-22 - Krk 2018

Na obisku pri planinskih prijateljih PD Obzova na otoku Krku

Prelepo sončno jutro nas je pospremilo, ko smo se zbirali za odhod na Krk. Na Krk se odpravljamo že tretjič, k našim prijateljem iz PD Obzova. Vsako leto organizirajo pohod v drugi občini. Predlani smo bili v Malenski, lani smo spoznavali Baško in letos Omišalj. Vožnja je bila prijetna in kmalu smo zagledali morje. Spustili smo se do mostu, ga prečkali in že smo bili na otoku Krku. V prvem križišču smo zavili levo, proti aerodromu in se spustili do pristanišča Voz. Preden so zgradili most na otok Krk, je tukaj pristajal trajekt. Pridružili smo se planincem, ki so že prispeli na izhodišče in se veselili ponovnega srečanja. Organizator nam je pripravil dva pohoda. Za bolje pripravljene 15 kilometrov dolgo različico in za »turiste« pot v dolžini šestih kilometrov. Po razdelitvi v skupine smo krenili na pot. Pohodniki obeh skupin smo imeli naslednji postanek pri jami Biserujka. Pri vhodu v jamo so nas pričakali domačini in nam postregli pijačo in pecivo. Pohodniki smo se pomešali med sabo in različne barve majic so ustvarile mavrični prizor. Hitrejša skupina je morala nadaljevati pot, saj jih je čakalo še 9 kilometrov poti. Spomladansko sonce je bil kar premočno, saj ga po dolgi in mrzli zimi še nismo navajeni.
Okoli nas je že vse cvetelo in v opojnih dišavah je bila pot še bolj prijetna.
Pohodniki na krajši poti so si lahko ogledali jamo Biserujko in se z avtobusi odpeljali do kraja, kjer je zaključna prireditev, do Mirine-Fulfinium.
Največja znamenitost Omišalja so zagotovo znane Mirine Fulfinium, ki se nahajajo v bližnjem zalivu Sepen, kjer so odkrili ostanke antičnega naselja. Fulfinium je bilo mesto razvito v prvem stoletju, ki ga je omenjal že grški pisatelj Ptolomej. Danes se ostanke mesta zelo težko vidi, saj se je morje dvignilo za več kot dva metra in to je povzročilo, da je del mesta pod zemljo, del pa pod morjem. Poleg zaliva se nahaja arheološki park Mirine Fulfinium, kjer stoji triladijska starokrščanska bazilika iz petega stoletja, ki naj bi bila največja na Mediteranu. V samem parku se nahajajo tudi ostanki foruma, to je prostor, kjer so se včasih dobivali glavni svetovni predstavniki in razglabljali o politiki, ekonomiji itd. vir www.otok-krk.si/omisalj/
Pri ostankih antičnega naselja Mirine Fulfinium je bil tudi cilj skupine, ki je prehodila 15 kilometrov. Domačini so nas postregli s toplim obrokom in tudi žejni nismo bili. Ob kitarah in petju dalmatinskih pesmi je bilo težko zapustiti prijatelje iz PD Obzova in iz ostalih društev, s katerimi smo se družili cel dan. Ustavili smo še, da so otroci dobili sladoled in »kofetarji« kavo ter nadaljevali vožnjo proti Novemu mestu, kamor smo prispeli okoli 19. ure.
Utrujeni - malo od hoje, bolj od sonca, polni lepih vtisov, v nosnicah še vonj po soli in v pljučih morski zrak smo se razšli po svojih domovih. Hvala PD Obzova in ostalim pohodnikom za lep dan, ki smo si ga naredili.


Fotografije Stjepana Janekovića, člana PD Obzova

Zapisal: Tone Markovič
Fotografirala: Miran Jenko in Željko Iveković


AdmirorGallery 5.1.1, author/s Vasiljevski & Kekeljevic.
Website security test completed by https://www.security-audit.com

2018-04-21 - Pohod Po medvedovih stopinjah

Tudi letos smo se člani Pohodniškega društva Novo mesto udeležili vztrajnostnega pohoda Po medvedovih stopinjah, ki poteka v Kočevskem Rogu. Pohod smo začeli ob pol petih zjutraj pri jezeru v Kočevju. Še v temi nas je pot najprej vodila do nam zelo znanega hriba Pugled in nato naprej do gozdarske koče Luža, kjer je bila prva kontrolna točka. Po okrepčilu smo nadaljevali pot proti vrhu Roga, ki je obenem tudi najvišja točka poti. Sledil je spust do Skavtskega doma na Roških žagah, kjer je bila druga kontrolna točka. Po daljšem postanku in enolončnici smo nadaljevali čez pragozd, mimo jelke – Kraljice Roga do gozdarske koče na Podstenah, kjer je tretja kontrolna točka. Pot nas naprej vodi čez vas Rajhenav, mimo Prelesnikove koliševke in potem še zadnji vzpon na Lovski vrh, kjer je četrta kontrolna točka. Sledi še spust do vasi Onek, nekaj asfalta in ravnine in končno smo  po 64. km prispeli na cilj v Kočevje. Za celotno pot smo s postanki potrebovali 15 ur. Pot je zahtevna, saj je dolga 64 km, skupnega vzpona je preko 2000 višinskih metrov, vse skupaj pa je potekalo v kar vročem vremenu, kar je imelo za posledico kar veliko odstopov. Nam je uspelo in drugo leto se bomo pohoda zopet udeležili.

 Darko   Hrnčič

2018-04-21 08.44.18.jpg2018-04-21 11.42.46.jpg2018-04-21 12.46.04.jpg2018-04-21 12.47.40.jpg2018-04-21 17.27.43.jpg2018-04-21 17.58.57.jpg2018-04-21 17.59.10.jpg2018-04-21 18.01.29.jpg


AdmirorGallery 5.1.1, author/s Vasiljevski & Kekeljevic.
Website security test completed by https://www.security-audit.com

2018-01 - Akcija Markacistov

Postavljanje drogov za smerne table

Na naši planinski poti Stari log Pugled Stari log smo kljub slabemu vremenu postavili šest drogov za smerne table. Letos imamo srečo da ni tako mrzla zima, če bi bilo zmrznjeno in sneg nebi mogli postavit drogov. Je pa vetrolom naredil veliko škode, veliko je dreves padlo na pot tako da smo tudi že danes malo očistili pot. Ostalo bomo pa očistili do meseca marca ko imamo otvoritev poti in takrat bodo tudi smerne table na drogovih. Delali smo sedem ur.

Zapisal. Pavel Golob

Fotografije: Igor Pucelj in pavel Golob


AdmirorGallery 5.1.1, author/s Vasiljevski & Kekeljevic.
Website security test completed by https://www.security-audit.com