Glinščica - 2.3.2019

Z avtobusom smo se odpeljali do gradu Socerb. Pogledali smo si ostanke nekdanjega gradu ter se razgledali po bližnji okolici in tržaškem zalivu. Ponovno smo se usedli v avtobusi n se odpeljali čez mejo do zamejske vasi Boljunec, kjer smo pri Prešernovem gledališču začeli z pohodom. Najprej smo se sprehodili skozi naselje do Rifugio Mario Premuda, kjer smo si privoščili malico. Po malici smo si še ogledali ostanke nekdanjega rimskega vodovoda in zakorakali v sotesko. Tam smo se razdelili v dve skupini. Ena ne nadaljevala po stezi do cerkve Svete Marije in nato mimo slapu do vasice Botač. Druga skupina pa se je povzpenjala ob strugi potoka s številnimi tolmuni in skalnimi ploščami do slapu in nato desno na stezo, po kateri smo tudi mi prišli v Botač. Skupaj smo nadaljevali do nekdanje ozkotirne železnice Parencane. Pot nas je nato nekaj časa vodila po trasi proge, nato pa smo se spustili do izhodišča. Z avtobusom smo nadaljevali mimo Bazovice do Lokev, kjer smo si ogledali privatni vojaški muzej, nato pa se odpeljali domov.

 

Zapisal: Martin Luzar

Fotografija: Joško Hartman, Miloš Primc in Fredi Bančov

26. pohod po Jurčičevi poti

V soboto 2.3. se je 15 članov Pohodniškega društva Novo mesto udeležilo tradicionalnega, 26 po vrsti, pohoda po Jurčičevi poti.

Zgodaj zjutraj smo se zbrali na Bršljinski železniški postaji, od koder smo se z vlakom odpeljali do Višnje gore. Sledila je prijava in potem peš preko Polževega do Muljave. Ob poti nas je vseskozi spremljal bogat kulturni program, poskrbljeno pa je bilo tudi za hrano in pijačo.

Vreme je bilo idealno za hojo, iz najvišjih točk poti, pa se je pogled razprostiral do Snežnika, Kamniško Savinskih Alp in Gorjancev.

Na poti smo lahko sodelovali na nagradnem literarnem kvizu, pri reševanju pa so nam ob poti pomagale informacijske table z namigi.

Na Muljavi je sledil zanimiv kulturni program.

Po proslavi smo odšli na avtobus, kateri nas je odpeljal do Ivančne Gorice, od tam pa z vlakom do Novega mesta.

Na vlaku smo si bili člani društva enotni, da je pohod zadovoljil tako dušo, kakor telo…

 

Lep planinski pozdrav; Roman Makše

Fotografije: Roman Makše

 

IMG_20190302_074126.jpgIMG_20190302_075237.jpgIMG_20190302_094055.jpgIMG_20190302_101326.jpgIMG_20190302_104239.jpgIMG_20190302_111624.jpgIMG_20190302_122928.jpgIMG_20190302_123747.jpg

Polom in Štembuh 16.02.2019

Tokratna tura je potekala v okolici dolenjskih Benetk, kjer domujejo člani sosednjega planinskega društva Polom Kostanjevica.  Kot običajno se nas je večina pohodnikov zbrala pred Osnovno šolo Bršljin. Z osebnimi avtomobili smo se odpeljali do kostanjeviškega gradu. Tam pa so nas že pričakali ostali udeleženci pohoda. Zbrala se nas je kar številčna skupinica devetnajstih udeležencev. Zaradi slabšega poznavanja terena sem za pomoč poprosil domačina Staneta, sicer pa našega člana. Po kratki predstavitvi trase smo se podali na pot, ki se je kaj kmalu začel strmo vzpenjati, najprej mimo zaselkov Grič in Podstrm na Male Vodenice s krajšim postankom pod cerkvico. Nato pa smo zavili v gozd, po katerem smo se povzpeli do kapelice pri Mirčevem križu. To j bila tudi najvišja točka pohoda. Zato smo si privoščili zasluženo malico, iz nahrbtnika seveda. Po malici je sledil krajši spust na Štenbuh, kjer nas je počakal eden od domačih planincev in nam odprl novo in lepo urejeno planinsko zavetišče. Po krajšem postanku in skupinskem fotografiranju je sledil še povratek proti izhodišču. Vračali smo se  skozi vas Orehovec, na koncu tokratnega pohoda pa smo imeli še priložnost opazovati, kako v naravi izgleda kostanjeviška Forma viva.

 

Tekst: Martin Luzar

Fotografije: Martin Luzar in Željko Iveković

Tamar 8. – 9. februar 2019

Tokratno dvodnevno druženje v februarju je bil malo drugačno od dosedanjih. V petek 8. februarja se nas je 18 članov Pohodniškega društva Novo mesto z avtomobili odpeljalo do Vrbe na gorenjskem, kjer smo se udeležili tradicionalnega ''Pohoda po Poti kulturne dediščine Žirovnica '', potem nadaljevali na ustaljeno lokacijo do doma v Tamarju.

 

  1. dan: Po ogledu rojstne hiše našega največje pesnika dr. Franceta Prešerna in plačilu startnine so nas ob tržnici domačih dobrot in izdelkov na pot pospremili člani ansambla ''Kdr Voč''. Najprej nas je pot vodila po kolovozu do Žirovnice, kjer stoji rojstna hiša Matije Čopa. Ogledali smo si muzejsko hišo v kateri se nahaja stalna razstava Muzejska soba Ajdna in projekcijo novega igrano dokumentarnega filma Ni ga lepš’ga kraja. Nadaljevali smo skozi Žirovnico, s krajšima postankoma pri čebelarstvu Noč in OŠ Žirovnica na Zabreznici, pred katero stojijo spomeniki petim velikim možem teg koščka naše domovine. Pot nas je vodila naprej do Breznice, kjer smo si ogledali spominski čebelnjak Antona Janše. Pri čebelnjaku smo bili deležni degustacija medenih dobrot Čebelarskega društva Anton Janša Breznica. Nadaljevali do Draslovč, kjer stoji rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja. Tudi tam smo bili deležni brezplačnega ogleda skromne kajže in priča pripovedi in zgodbic iz Finžgarjevih mladih dni. Po ogledu smo nadaljevali ob vznožju Karavank ter se spustili do Rodin in pokukali še v rojstno hišo Janeza Jalna. Tudi tam so nas je pričakali tržnico domačih dobrot in izdelkov. Sledil je še povratek v Vrbo. Do Prešernove rojstne hiše smo prišli mimo cerkvice Sv. Marka, kjer nas je pričakala zaslužena malica in krajši program ob kulturnem prazniku, ter koncertom Adija Smolarja. Sledila je vožnja do Planice, tu pa smo se zopet podali na pot. Tokrat do doma v Tamarju. Zadnje minute dneva smo izkoristili za prikaz iskanja zasutega v plazu in uporabo lavinskih žoln. Sledil je še družaben večer v družbi novomeških alpinistov in zaslužen počitek.
  2. dan: Zbudili smo se v idilični zimski dan. Po zajtrku in spominskem fotografiranju smo se razdelili v tri skupine. Najštevilčnejši so se vrnili v Planico, od koder so se odpeljali v Kranjsko Goro. Od tam pa so se podali do koče v Krnici. Seveda je bilo tudi tam prelepo, da bi se takoj vrnili nazaj do izhodišča. Zato so si vzeli čas za občudovanje okoliških vršacev, pomalicali in se počasi mimo Kekčeve dežele vrnili nazaj do izhodišča. En udeleženec pa se je s turnimi smučmi odpravil proti Kotovemu sedlu. Zaradi ne najbolj ugodnih snežnih razmer se je malo pred sedlom obrnil in turno prismučal nazaj do koče. Nekaj pa nas je odšlo do Črnih vod, kjer smo si ogledali ledno plezanje po zaledenelem slapu, nato pa se naučili uporabe derez in cepina v zimskih razmerah. Za začetek smo simulirali padec na strmem pobočju in zaustavljanje s cepinom. V nadaljevanju pa še hojo z derezami ob pomoči cepina po ne ravnem terenu, za kar smo uporabili kar plazovino. Poizkusili smo še plezanje s pomočjo derez in cepina ter se vrnili do koče v Tamarju, kjer nas je že pričakal naš smučar. Skupaj smo se vrnili do avta v Planico. Na poti proti domu smo naredili še krajši postanek v Zelencih, ter si ogledali izvir Save Dolinke. Naslednji postanek pa je bil v Dovjah, kjer stoji spomenik Jakobu Aljažu, tam smo počakali najštevilčnejšo skupino. Ponovno združeni in polni prelepih vtisov in doživetij zadnjih dveh dni smo se vrnili nazaj v Novo mesto v zgodnjih večernih urah.

 

Tekst: Martin Luzar

Fotografije: Martin Luzar, Majda in Tone Markovič

ZIMSKI POHOD IZ MIRNE PEČI V NOVO MESTO - 19.1.2019

V soboto, 19. januarja 2019, je 20 planincev vstalo zelo zgodaj in se z vlakom odpeljalo do Mirne Peči. Ko se je zdanilo in je v zvoniku zvonilo 7. uro smo že prehodili pot od postaje, mimo OŠ Toneta Pavčka, skozi Češnjice do Šrange. Razgledali smo se, se odžejali, okrepčali in nadaljevali skozi gozd. Pot je vijugala med drevjem in se zlagoma spuščala. V snegu smo opazovali sledi živali in za seboj puščali odtise čevljev. Po svežem snegu smo tudi risali in pisali. Opazovali smo izvirčke Bezgavca in sledili toku do Žagarjevega mlina. Po krajšem postanku smo šli navkreber, prečkali železniško progo in pohiteli na vroč čaj, kuhančka in pecivo k gostoljubni družini Kic na Hudo. Okrepčilo in počitek sta se nam prilegla. Nekateri so še plačali članarino, mladi planinci pa so izpolnili planinske dnevnike. Vsi pa smo veselo kramljali. Pred odhodom smo se še fotografirali in se zahvalili gostiteljici. Nadaljevali smo skozi Potočno vas, pod Muhaberjem, na vijadukt Bezgavec in po pločniku do cilja - Bršljinske  železniške postaje, kjer smo se razšli.

Za nami je bil razgiban, zanimiv zimski pohod, pred nami pa še celo popoldne. Splača se vstati zgodaj, poskrbeti za zdravje, doživeti lepote zimske pokrajine in radost druženja.

 

Zapisala: Majda Markovič

Fotografije: Majda in Tone Markovič, Igor Pucelj