2018-05-19 - Golica

Mladinski odsek Pohodniškega društva Novo mesto, je v soboto, 19. 5. 2018, izpeljal priljubljeno majsko turo na Golico, 1835m. Maj je mesec, ko se na prostranih travnatih pobočjih Golice množično razcvetijo narcise. Že od daleč so pobočja videti, kot bi jih tanko pobelil sneg. Ko se približamo razcvetelim narcisam, nas navdušijo z lepoto, vonjem in številčnostjo. V maju je na Golici zelo veliko planincev in tudi drugih obiskovalcev, ki se v bližino rastišča narcis pripeljejo z avtomobili.
Kar 60 planincev nas je začelo s turo na Javorniškem Rovtu, do koder smo se pripeljali. Po okrepčilu, pripravi in dišeči kavi se je na pot podalo 14 izkušenih, kondicijsko zelo dobro pripravljenih planincev. Ti so prehodili pot preko vrha Golice, po in pod grebeni Rožce, Dovške babe vse do Aljaževega spomenika v Dovjah. Na tej dolgi, naporni in radodarni poti z razgledi in obilico cvetja, so bili deležni tudi sonca, vetra, dežja in sodre. Na cilju so kar žareli od zadovoljstva. Dva planinca sta se na vrhu Golice odločila, da bosta raje sestopila z drugo skupino. K tej odločitvi je zelo pripomogla bližajoča se nevihta.
Vsi ostali pa smo malo počasneje prehodili pot do sedla Suha. Na sedlu se odpre razgled v Avstrijo, na pobočje Male Golice polne razcvetelih narcis. Po počitku, prigrizku in fotografiranju smo se razdelili v dve skupini. Pot po grebenu na vrh Golice je nadaljevalo kar 42 planincev. Štiri planinke pa smo šle po pobočni poti do Koče na Golici. Vsi smo bili navdušeni nad potjo, narcisami, razgledi, druženjem. Pri koči smo se zopet vsi zbrali. Počitek je bil zaradi vedrenja v koči pol ure daljši. Med sestopanjem smo bili deležni bolj malo sonca in tudi nekaj rahlega dežja, pred katerim nas je ščitil gozd. Pot je bila zaradi dežja in shojenosti zelo blatna, lužasta in zelo drseča. Na Planino pod Golico smo prišli v večini blatni do kolen. Nekateri nesrečneži, ki so padi, pa še bolj. V potočku smo se umili in si ob travo in v potočku očistili čevlje. Kljub umazanosti nas je šofer Janko nasmejano sprejel na avtobus. Trudili smo se, da so bila umazana samo tla avtobusa. Odpeljali smo se v Dovje, na parkirišče pri Aljaževem spomeniku, kjer smo počakali skupino, ki je imela najdaljšo turo. Med prijetno vožnjo v Novo mesto smo počivali, podoživljali turo, klepetali, izvedeli nekaj informacij o Jesenicah, Jožu Čopu in Jakobu Aljažu. Preden smo se zelo zadovoljni razšli, smo dobili še povabilo na ture v maju in juniju.


Vabljeni, da se nam pridružite tudi vi. Vse potrebne informacije pa najdete na spletni strani Pohodniškega društva in FB profilu.


Zapisala: Majda Markovič

Fotografije: Željko Iveković, Branko Dolinar in Martin Luzar


AdmirorGallery 5.1.1, author/s Vasiljevski & Kekeljevic.
Website security test completed by https://www.security-audit.com