2018-05-12 - Slavnik - naravnovarstvena ekskurzija

V soboto 12.5.2018 smo imeli prvo letošnjo naravovarstveno ekskurzijo na Slavnik. Udeležilo se je 55 udeležencev iz petih društev. Iz našega društva se je poleg šestih obveznih tečajnikov udeležilo  še 10 članov. Tako smo ob podelitvi priznanj in značk pridobili še šest novih GS. Podelitev je potekala kar v avtobusu.

Ob predavanju g. Peršeta smo si ogledali tamkajšnje rastlinstvo. Vzpon na Slavnik je potekal ob lepem vremenu, sestop pa po nevihti. Kljub dežju je ekskurzija minila v dobrem vzdušju.

Zapisal in fotografiral: Igor Pucelj

 

Tečaj za gorske stražarje smo opravili s praktičnim delom, dne 12. maja 2018, s pohodom na Slavnik. Pripravila sta ga Rozi in Rudi Skube vodje MDO Dolenjske in Bele krajine in odbora za varstvo narave pri tem odboru. Naš vodnik je bil Jože Perše, velik ljubitelj narave in gorskega cvetja. Tečaja smo se udeležili planinci vseh treh novomeških planinskih društev, kakor tudi planinci iz Trebnjega, Semiča in Šentruperta. Avtobus, ki nas je odpeljal do Prešnice, so do zadnjega sedeža napolnili še drugi planinci.

Pot iz Prešnice je v začetku spremenjena tako, da nismo šli več preko železniških tirov, ampak je speljana pod tračnicami. Dosti bolj udobno kot prej, saj gre tam mimo veliko planincev, promet pa je zelo gost. Za planince je tako poskrbljeno, železniški promet pa bo rešil »drugi tir«. Klanec je ravno prav naravnan za poglede proti cvetju ob poti, tudi mlad gozd nudi prijetno senco potnim pohodnikom. Slavnik je bil včasih gol, kar priča trava med drevesi in grmovjem. Kmalu so se pokazale tudi navadne potonike. Sprva sramežljivo, tu in tam kakšen cvet, proti vrhu pa kar v šopih. Pod vrhom smo na travniku opazovali tudi že skoraj odcvetele narcise, navadni kosmatinec, šmarnice, zlati koren in še veliko drugih. Poleg pogleda po lepih, s cvetlicami polnih travnikih, je bil tudi lep pogled na kolono, v kateti so izstopale  modre majice članov našega planinskega društva.

Tik pod vrhom 1028 m visokega, zadnjega slovenskega tisočaka pred morjem, stoji Tumova koča. Svečano so jo odprli 7. julija 1957 in jo poimenovali po dr. Henriku Tumi, planincu, alpinistu in botaniku. Z vrha Slavnika je čudovit razgled na vse strani, ki pa ga tisto soboto nismo bili deležni. Še morje smo lahko videli le z malo domišljije. Nas je pa ohladila nevihta s strelami, ki so švigale blizu nas z oblakov tik nad nami in gromozansko pokale, da smo si morali najti zavetišče v zatohli in prepolni sobi v koči.

Po nevihti smo se zavili v palerine, odprli dežnike in po rahlem dežju začeli sestopati proti Skladanščini, vasi na drugem koncu Slavnika. Kolona se je raztegnila. Prvi so hiteli, zadnji pa so ob prijetnem klepetu prav počasi napredovali. Meni je moj veliki sendvič napravil v trebuhu nekaj prepiha in sem moral zaviti s poti v grmovje in nastaviti vabo za muhe. Zadržal sem se ravno toliko časa, da sem ujel zadnjo skupino trinajstih zaostankarjev, ki jih je vodil vodnik Bojan iz PD Šentrupert. Izgubili smo stik z drugimi skupinami in po markirani poti gladko odšli iz vasi Skladanščina proti Markovščini. Po kratki izmenjavi podatkov preko mobitela in, ker ni bilo kakšnega posebnega cvetja ob naši varianti poti, smo se vrnili do avtobusa.

 

Ko smo se pripeljali na avtocesto, nam je načelnica VGN Rozi Skobe podelila značke in izkaznice. Zdaj imamo 21 novih gorskih stražarjev.

Miran iz Boršta

Fotografije: Miran iz Boršta in Igor Pucelj


AdmirorGallery 5.1.1, author/s Vasiljevski & Kekeljevic.
Website security test completed by https://www.security-audit.com