Družinski tabor Vogar 2021

Poročilo "Družinski tabor Vogar 2021"

Družinski tabor, ki ga je organiziralo Pohodniško društvo Novo mesto in finančno podprla Mestna občina Novo mesto, je potekal od 5. do 9. julija 2021. Udeležilo se ga so trije vodnik, štirje odrasli planinci in 17 otrok.

Prvi dan smo z avtomobili prispeli na Bled, kjer smo si ogledali zanimivo razstavo o 40 letnici Triglavskega narodnega parka z naslovom Raj pod Triglavom. Nato pa sončno vreme izkoristili za kopanje v Blejskem jezeru. V poznih popoldanskih urah tega dne smo se iz Stare fužine povzpeli na Kosijev dom na Vogarju (1054 m), kjer smo se nastanili po sobah, se okrepčali, igrali v okolici koče, izžrebali skrivnega prijatelja in prespali.

Drugi dan smo se iz Kosijevega doma podali na pohod do Koče na Planini pri jezeru (1453 m), kjer smo imeli postanek za malico.

Pot smo nadaljevali do Planine Viševnik (1625 m) ter se vrnili okoli 15. ure nazaj na Vogar. Preostanek dneva smo eni preživeli na ustvarjalni način, saj smo izdelovali zapestnice, obeske za ključe, lovilce sanj ter šivali torbice in okraske za skrivne prijatelje. Nekateri pa so se podali v kvartopirske vode in vneto kartali igro Remi.

Tretji dan smo se sprehodili do Planine Blato, od koder nas je strma pot navkreber vodila na Planino Krstenica (1670 m). Pot je bila zaradi vročine kar naporna, vendar pa se je resnično splačalo priti na cilj, kjer smo se od veselja preizkusili v vriskanju. Na planini se nam je odprl lep razgled na  Ograde, Krsteniški Stog, Tosc, Ablanco, Uskovnico in Triglav. Pastirji pa so nas pogostili s kislim mlekom in svežo skuto in sirom. Kljub hoji, so bili mladi planinci ob prihodu v kočo na Kosijevem domu polni energije, zato smo se odpravili še do razgledne točke in pri tem opazili Turško lilijo ter se neutrudno igrali skupinske športne igre.

Četrti dan so se otroci pomerili v orientaciji, ki je vključevala tudi poznavanje rastlinja, živalstva in športne izzive. Po njej pa so odšli na krajši pohod v okolici koče, kjer so videli na bližnjem vzletišču vzleteti dva jadralca in se naučili planinsko pesem. Štiri odrasle planinke pa so se napotile iz Planine Blato do Koče pri Triglavskih jezerih in nazaj. Ta pohod je bil nepopisno lep zaradi pisanega cvetja (Pogačice, Kranjske lilije, Encijan...), ki se je nahajal ob poti. Večer smo razkrivali skritega prijatelja, se pogovorili o vtisih s tabora in pospravili stvari in oblačila v kovčke.

 

Zadnji, peti dan smo se iz Vogarja sprehodili v dolino do Starih fužin, od koder smo odšli na na izlet na Grad Bogenšperk. Tam smo imeli voden ogled gradu ter voden ogled razstave akademskega slikarja Lojzeta Adamljeta. Ob počitku na grajskem dvorišču pa smo se posladkali z čokoladnimi pralineji Restavracije Kuhla in se naprej napotili na kosilo, nato pa se podali na pot proti domu.

Prav vsi mladi planinci so bili izjemno prijazni in kolegialni. Med seboj so se spodbujali in si pomagali. Bili so vedoželjni in dobro pripravljeni za vsakodnevne pohode, zato so ob zaključku tabora tudi prejeli posebna priznanja, trenutki v njihovi družbi pa so bili nadvse dragoceni.

Najmlajša udeleženka tabora je petdnevni izlet strnila v preprosti povedi, da ji je bila všeč hrana, pijača in hoja, tabor pa bi moral trajati deset dni. Imela je še kako prav! Prelepih razgledov, ki smo se jih naužili v teh petih dneh, hudomušnih nasmehov in izjav otrok, iskric v očeh, opazovanje naravnih lepot, uživanje izvrstne hrane in okusnega planinskega čaja, nudenje medsebojne pomoči, preživljanje prostega časa v naravi v družbi vrstnikov brez telefonov ter brez televizije in še in še več... se namreč z besedami preprosto ne da opisati. Vem, da bo otrokom ta teden ostal v spominu kot prelepo doživetje v objemu slovenskih gora in upam, da se prihodnje leto zopet snidemo na taboru.

Zapisala: Staša Šetinc

Fotografije: udeleženci tabora

Poročilo Velebit 2021

Poročilo "Velebit 2021"

Skupaj 24 planink in planincev Pohodniškega društva Novo mesto se nas je 25. 7. 2021 podalo na Hrvaško, na potovanje po Velebitu in Kvarnerskem zalivu.

Prvi dan smo z avtomobili prispeli v Nacionalni park Severni Velebit, točneje do parkirišča pod planinskim domom Zavižan (1594 m). Pot, ki so jo krasili razgledi na Kvarner in Liko nas je pripeljala do leta 1930 - 1933 zgrajene Premužićeve planinske poti. Med pohodom po Premužićevi stazi smo osvojili še dva vrhova, in sicer Gromovačo (1676 m) in Crikveno (1641 m) ter šli mimo bivaka, imenovanega Rossijeva koliba. V poznih popoldanskih urah tega dne smo prispeli do planinskega doma Alan (1340 m), kjer smo se okrepčali in prespali.

 

Drugi dan smo se v svežem jutru iz planinskega doma Alan ponovno podali na Premužićevo stazo z dih jemajočimi pogledi na otoka Rab in Pag. Po približno dveh urah hoje smo skrenili s Premužićeve staze v smer proti Šatorini (1622 m) in dosegli njen vrh. Pot se je nadaljevala do planinskega doma Kugina Kuča (1180 m) na območju srednjega Velebita, kjer smo tudi prenočili.

 

Tretji dan nas je pot vodila v smeri planinskega zavetišča Skorpovac (958 m), kjer se je skupina razdelila na dva dela. Prva skupina se je odločila za lažjo turo po Premužićevi stazi do planinskega doma Prpa (935 m) na Baških Oštarijah. Druga skupina pa je nadaljevala pohod po markirani poti do Dabarskih kukov in se povzpela na najvišji vrh, imenovan Babić kuk (1304 m). Po sestopu smo se vrnili na Premužićevo stazo in po njej nadaljevali do planinskega doma Prpa na Baških Oštarijah, kjer nas je pričakala prva skupina. Z avtomobili smo se prepeljali do obmorskega mesteca Karlobag in se namestili v apartmaje, da uresničimo še morski del našega potovanja.

 

Četrti dan je bil namenjen počitku, kar smo izkoristili za kopanje, poležavanje na plaži ter zdravljenje utrujenih in ožuljenih nog.

 

Peti dan smo se odpravili na izlet, v slikoviti zaliv Zavratnica, lociran kilometer južneje od naselja Jablanac. Zaliv Zavratnica nas je očaral s strmimi od sonca pobeljenimi stenami, pod katerimi je ob morski obali speljana 900 metrov dolga pot. Pogostili smo se v planinskem domu Jablanac, kateri je zgrajen na nadmorski višini 26 m.

 

Zadnji, šesti dan smo se iz kraja Sv. Juraj z barko Mala Maris in kapitanom Antejem prepeljali na Goli otok. Ogledali smo si Goli otok in video predstavitev. Ob vrnitvi na barko je že dišalo okusno kosilo, pogostili so nas s pečeno skušo. Odpluli smo še do otoka Grgur, kjer smo si privoščili kopanje. Na plaži so nam družbo delali udomačeni in prijazni jeleni. Na celino smo se vrnili popoldne in se z avti podali na pot proti domu.

 

V treh dneh planinskega potovanja nismo prehodili le cca. 70 km in 2000 višinskih metrov, temveč smo se obogatili z nepozabnimi razgledi po bleščečem Jadranskem morju in njegovih otokih, dišečimi gozdovi in barvitimi travniki preko katerih smo hodili ter kamnitimi umetninami, ki jih je ustvarila narava. Glede na to, da smo bili vsi udeleženci prvič na pohodu na območju severnega in srednjega dela Velebita, smo s ponosom in nasmehi na obrazih ugotovili, da je prav vsak izmed nas, na nek način dosegel svoj osebni rekord. V morskem delu potovanja smo odkrili dotlej še nepoznane kotičke, predvsem pa se naužili sonca, morja in dobre družbe planinskih prijateljev.  

 

Zapisala: Klavdija Dolinar

Fotografije: Fredi Bančov, Martin Luzar

 

 

VELIKI VRH - KOŠUTA (2088 m) - Sobota, 19. junij 2021

Mladinski odsek Pohodniškega društva je v soboto, 19. junija 2021, organiziral turo na Veliki Vrh v Košuti.

Ob 7. uri se nas je 21 zbralo na sončno, soparno soboto pri Osnovni šoli Bršljin v Novem mestu. Z avtobusom smo se odpeljali mimo Ljubljane in Tržiča do Podljubelja. Razdelili smo se v dve skupini. Prva, 9 članska, je pod vodstvom vodnikov Martina Luzarja in Igorja Cibica krenila po nekoliko bolj zahtevni poti preko planine Korošica; ker je bilo predvideno tudi lažje plezanje in je obstajala možnost proženja kamenja so vsi udeleženci uporabljali čelade. Druga, 12 članska skupina pa se je v spremstvu manjšega psa, pod vodstvom Branka Dolinarja in ob pomoči izkušenih planincev povzpela mimo Matizovca na Kofce in naprej na Veliki vrh. Vsi smo upoštevali predpisane varnostne ukrepe za zaščito pred Covidom-19.

 

Pot je zahtevala kar dobro psiho-fizično pripravljenost udeležencev, čeprav je šlo za mladinski odsek, saj se je trasa ves čas precej strmo vzpenjala, dan pa je bil zelo lep – sončen in vroč. Prvi del poti je potekal iz vasi Jelendol po bolj makadamskem in gozdnem terenu, kjer je bila prijetna senca. Do koče na Kofcah je skupina prišla relativno hitro, saj je pot prehodila v dobri uri, označeni čas pa je predvidel uro in pol hoje. Poznalo se je, da so spredaj hodili otroci, ki so brez ruzakov lahko držali hiter tempo. Pri koči so se pohodniki okrepčali s sendvičem iz nahrbtnika in hladno pijačo iz hladilnika. Koča na Kofcah je lepa z veliko teraso, znana pa je po številnih vrstah štrukljev; s terase je lep razgled po okoliških gorah in dolini. Trije odrasli člani te druge skupine in utrujeni pes so ostali pri koči in poti na vrh niso nadaljevali; tudi dva člana prve skupine sta na Hanjževem sedlu končala pot, saj je mlajša udeleženka precenila svojo pripravljenost.

Skupina je nadaljevala pot od koče po travniku in nato po ozki peščeni oz. kamniti stezi na greben in po njem na Veliki Vrh. Ker gre za pot po odprtem, večinoma strmem terenu, je bilo do vrha potrebnih uro in pol, kar je tudi običajen predvideni čas. Na vrhu sta se hkrati zbrali obe skupini in zadovoljno predahnili. Skupaj smo se spustili do koče na Kofcah in po daljšem premoru naprej v dolino do avtobusa. Pri tem je ena udeleženka na kolovozni poti nerodno stopila in ob padcu utrpela resno poškodbo rame.

 

V Novo mesto smo se zadovoljni in prijetno utrujeni vrnili po 18:30 uri.

 

Zapisal: F. Bančov

Fotografije: Klavdija Dolinar in Tine Luzar

RUDOLFOVANJE 2021

V soboto, 12. junija 2021, je Pohodniško društvo Novo mesto izvedlo 6. Rudolfovanje z mednarodno udeležbo. Rudolfovanje je pohodniška, kolesarska in kulturna prireditev, katera izvedba pa je bila letos prilagojena trenutnim ukrepom za preprečevanje epidemije nalezljive bolezni Covid-19. Prireditev je bila prvič izvedena leta 2015, ko je Novo mesto praznovalo 650 letnico ustanovitve Rudolswertha (takratno poimenovanje Novega mesta). Rudolfovanje poteka po krožni Rudolfovi poti, skupne dolžine 40 km, katere trasa nas popelje po meji pomerija Rudolswertha, kakor ga je določil Rudolf IV. Habsburški z ustanovno listino leta 1365.

Markacisti Pohodniškega društva Novo mesto t.i. Rudolfovo pot skrbno urejajo in označujejo z zeleno-belimi markacijami in smernimi tablami.

Celotno traso Rudolfove poti je v soboto, v toplem in sončnem vremenu, prehodilo skupaj 15 planincev. Start poti je bil letos ob 6. uri v Prečni, nadaljevali so mimo razvalin gradu Luknja ter v nadaljevanju skozi naselja Suhor, Kuzarjev Kal, Hudo, mimo Žagarjevega mlina, na Daljni vrh in naprej do pokritega vkopa pri Karteljevem. Pot se je nadaljevala z  vzponom na najvišjo točko pohoda – Golušnik (510m), naprej pa po grebenu, ki se spusti proti Staremu gradu in nato v Šentpeter, kjer se po lesenem mostu prečka reko Krko. Ob desnem bregu reke Krke so planinci prehodili pot do Ragovskega mostu in Glavnega trga, kjer so se srečali s štirimi planinci, ki so tu začenjali svojo pot pohoda za najmlajše in najstarejše (preostalih 8 km). Po levem bregu reke Krke so skupaj prehodili pot in se zelo zadovoljni in polni lepih vtisov s poti vrnili na startno točko v Prečni ob 16 uri.

Na celotno traso Rudolfove poti se je ob 11. uri tega dne odpravilo tudi 12 kolesarjev. Manjše preglavice jim je povzročalo blato na nekaterih razmočenih delih poti.

Osrednji, 14 kilometrski pohod, se je pričel ob 10.00 uri in je potekal od pokritega vkopa pri Karteljevem, mimo Žagarjevega mlina v Bezgavcu, do Prečne. Udeležilo se ga je 26 pohodnikov. Prehodili so pretežno gozdni, razgiban in razgleden del Rudolfove poti. Družbo na poti je delal prijazen kuža. Na poti so se srečali tudi s kolesarji.

Tradicionalnega kulturnega programa žal letos ni bilo možno izvesti. Po povratku s poti je sledila kratka pogostitev pri OŠ Prečna ob klepetu, izmenjavi vtisov s poti ter načrtih za bodoče Rudolfovanje.

Pohodniško društvo se zahvaljuje markacistom, vodnikom ter vsem, ki so kakorkoli pomagali izvesti Rudolfovanje 2021. Posebna zahvala Mestni občini Novo mesto za finančno pomoč.

Zapisala. Klavdija Dolinar

Fotografije. Klavdija Dolinar in Fredi Bančov

GOLICA (1835m) - Sobota, 22. maj 2021

NA GOLICI MED NARCISAMI

Mladinski odsek Pohodniškega društva je v soboto, 22. maja 2021, organiziral turo na Golico.

Med tednom sta se menjavala dež in sonce. Vremenska napoved je tudi za soboto napovedovala deževna obdobja. Želja po turi na Golico, med narcise, je bila močnejša od bojazni pred dežjem. Po letu in pol smo se končno spet peljali z avtobusom. Vsi smo upoštevali varnostne ukrepe za zaščito pred Covidom 19.

Vožnja do Javorniškega Rovta je bila prijetna. Po izstopu smo se hitro pripravili na hojo, pomalicali in si privoščili dišečo kavico. Vodnik Tine nas je najprej pospremil do dveh bajerjev,  za katerima se razprostira prostran travnik, pobeljen s cvetočimi narcisami. Obnemeli smo in očarani strmeli v ponujeno lepoto. Po markirani poti smo se počasi vzpenjali in opazovali cvetoče travnike. Skupina 18 je pohitela s Tinetom in Brankom proti vrhu Golice. Ostalih 6, ki smo si izbrali za cilj kočo na Golici, pa je nadaljevalo s Tonetom in Majdo. Med hojo smo klepetali in predvsem občudovali prelepo naravo. Na sedlu Suha nas je pričakal močan veter, ki nas je močno prepihal in spremljal vse do koče. Še močneje pa je prepihal vse, ki so šli na vrh. Na žalost je veter pripihal tudi dežne oblake in meglo, s katero je zakril razgled z vrha. Pri koči smo se vsi spet zbrali, se okrepčali, odpočili, si vtisnili žig v planinski dnevnik in se vpisali v vpisno knjigo. Vsi smo žareli od zadovoljstva, še posebno pa mladi planinci in tisti, ki so bili prvič na vrhu Golice. Poslovili smo se od prijaznih oskrbnikov koče in od maloštevilnih planincev ter krenili v dolino. V dolgi koloni smo previdno stopali po drsečih, mokrih tleh. Večkrat smo postali, opazovali narcise, avrikeljne, planinske zvončke, žafrane, viharnike,,,. Ozirali smo se tudi v nebo, v upanju, da ne bomo preveč mokri. Deležni smo bili le nekaj kapelj. Ogledali smo si tudi čudovit slap in vhod v rudniški rov. Na Planini pod Golico nas je pričakal šofer Tone, ki je šel sam do koče na Golici in, nas presenetil. Odpeljal nas je v Žirovnico, do lovskega doma, kjer smo si ogledali manjši živalski vrt. Največ zanimanja je bil deležen medved, ki je bil zelo živahen in je uprizarjal presenetljive vragolije. Privoščili smo si še kavico ali kaj drugega, poklepetali, obujali prijetne vtise. Prijetno utrujeni smo se posedli v avtobus in se odpeljali nazaj, v Novo mesto.

 

V hribih je tako lepo, da bomo kmalu spet kam šli. Pridružite se nam.

 

Zapisala Majda Markovič, fotografije Fredi Bančov in Tine Luzar